Minuli petek so v Brdih ob 100-letnici rojstva z odkritjem spomenika na gradu Dobrovo poklonila spominu Zvonimirju Simčiču , očetu rebule iz vinarske hiše Medot.  Njegova zapuščina na področju vinarske stroke ima svetovni doseg, saj je zaslužen za ohranitev avtohtone vinske sorte, rebule, ki je svoj dom našla v čezmejni regiji Brda-Collio.

Spominska obeležitev življenja in dela Zvonimirja Simčiča je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je skupaj s sinom Igorjem in vnukom Simonom Simčičem z Domačije Medot razkril spomenik, postavljen v čast Zvonimirju Simčiču.

Zarad strokovnega vpliva  Zvonimirja Simčiča in povezovalne vloge na obeh straneh meje pa sta dogodek počastila tudi slovenski in italijanski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr Jože Podgoršek in Stefano Patuanelli, ki sta na gradu Dobrovo pred slovesnostjo opravila tudi bilateralno srečanje. Prisotni so bili tudi slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj ter italijanski veleposlanik v Sloveniji Carlo Campanila, slovenski generalni konzul iz Trsta Vojko Volk ter italijanski iz Kopra Giovanni Coviello, župana občin Nova Gorica in Gorica, Klemen Miklavič in Rodolfo Ziberna, predstavniki občine Brda z županom Francem Mužičem na čelu, ki so bili organizatorji spominske obeležitve, ugledni predstavniki vinske stroke in vinarstva, kot je prof. Denis Rusjan, direktor kleti Brda Silvan Peršolja, izjemni vinarji z obeh strani meje, kot so Silvio Jermann, Manlio Collavini, Aleks Simčič, Aleš Kristančič, Marjan Simčič, ki je hkrati predsednik konzorcija Brda, in še oba predsednika vinskih konzorcijev, kjer je za zemljo značilna opoka, David Buzzinelli za Collio, ter Paolo Valle di Buttrio za Collio Orientali. 

Skupaj s častnimi gosti so v Brdih z odkritjem spomenika Zvonimirju Simčiču Evropi in svetu poslali močan signal, kako lahko rebula  predstavlja pomemben povezovalni simbol čezmejnega območja Brda-Collio, iz katerega izhaja.

Življenje Zvonimirja Simčiča  p aje pustilo mogočno zapuščino, saj je prispeval k ohranitvi avtohtone vinske sorte rebule,  k njeno uveljavitvi med najkakovostnejšima vina in k čezmejnemu sodelovanju med  Brda-Collio kot enega najboljših  območij za pridelavo belih vin.

Zvonimir Simčič se je z izgradnjo, razvojem in dolgoletnim vodenjem zadružne kleti Goriška Brda vpisal med tiste, ki so ključno prispevali k razvoju celotne regije, kot jo poznamo danes, zato je postal tudi častni občan Brd. Strokovna priznanja in naziv očeta rebule so mu pripisali na obeh straneh meje, bil je edini tujec, ki je postal član italijanske akademije za trto in vino,  prav tako pa je bil tudi pobudnik ustanovitve združenja sommelierjev Slovenije. Po upokojitvi v kleti Goriška Brda, ki ji je posvetil celo kariero, je Simčič ustanovil družinsko klet Medot, ki je postala znana po prvih klasičnih peninah na osnovi rebule.

Spominsko ploščo sta oblikovala arhitekt Tomaž Vuga ter kipar Boštjan Novak.Napovedan pa je bil tudi izzid knjige izpod peresa Američana, ki živi v Sloveniji, Noahe Charneya, ki bo orisala zgodbo o Zvonimirju Simčiču, o rebuli, Brdih in Colliu.