Ptujska klet, do pred kratkim del skupine Perutnine Ptuj, je na izteku lanskega leta dobila nove lastnike. Ukrajinskega lastnika Perutnine – družbe MHP, ki se je odločil za nakup slovenskega podjetja predvsem kot odskočno desko na evropski perutninarski trg, pridelava in prodaja vina namreč ne zanimata. Zato je že nekaj časa iskal rešitev za vinarski del podjetja in se odločil za notranji prevzem. Konec lanskega leta so ga tako odkupili trije vodilni zaposleni: direktor Tine Kek, direktor trženja Vinko Mandl in enolog Maks Kadivec.

Kot nam je povedal Kadivec, uradno zapisan kot direktor lastniške družbe Pullus Wines, so vsi trije lastniki enakovredni direktorji, 10 % lastniškega deleža pa imajo še ljubljanski holding ACH Invest v lasti Rasta Oderlapa ter njegove nekdanje sodelavke v Autocommercu Metke Kejžar. Po pogodbi s Perutnino višine kupnine ne smejo izdati, matično podjetje bo zanje še pol leta opravljalo računovodske storitve, sicer pa stopajo na samostojno poslovno pot.

Ptujska klet odkupi v letniku okrog 1,5 milijona kilogramov grozdja in ga predela v milijon litrov vina. 35 vinogradnikov z območja Haloz in Srednjih Slovenskih goric, s katerimi ima klet triletne pogodbe, dobi pridelek plačan v enem letu v dvanajstinah. Število vinogradnikov bodo glede na količino vina v kleti povečevali, saj je bil lani pridelek 20 % skromnejši od načrtovanega, skopnele so tudi zaloge prejšnjih letnikov. Novi lastniki obenem načrtujejo vsaj majhen del lastne pridelave za vina najvišjih kakovosti.

 HALOŽAN NAJBOLJ PRILJUBLJEN V GOSTILNAH

20 zaposlenih v Ptujski kleti je v letu 2020 ustvarilo nekaj več kot tri milijone evrov letnega prihodka, podoben poslovni rezultat pričakujejo tudi z bilanco za leto 2021. Obe poslovni leti v času pandemije so zaključili malenkost nad »pozitivno ničlo«, zato zmanjševanja zaposlenih, razen zaradi upokojevanja, ne načrtujejo. Večino prihodka ustvarijo s haložanom kot enim najbolj znanih in priljubljenih slovenskih zvrsti v litrski steklenici, večinoma iz laškega rizlinga v kombinaciji z muškatnimi sortami – sauvignonom, rumenim muškatom, renskim rizlingom in drugimi.

 Haložan predstavlja 70 % polnitev Ptujske kleti in je med najbolj prodajanimi vini v slovenskih gostilnah v državi, ne zgolj na Štajerskem. Ptujska vina so na policah vseh petih največjih trgovskih verig v Sloveniji, haložan je od 2,99 do 3,79 evra na liter.

Ostalih 30 % polnitev predstavljajo sveža buteljčna vina pod blagovno znamko Pullus, med katerimi so najbolj priljubljeni sauvignon in rose pinky chick iz žametovke, modri pinot in modra frankinja ter vina posebnih kakovosti. V zadnjem desetletju pa so začeli stekleničiti tudi manjšo serijo, okrog 3000 steklenic klasične penine iz belega pinota, saj so mehurčki neizbežni del ponudbe za gostinstvo. Del prometa ustvarijo še z žganimi pijačami pod blagovno znamko Petovio. S prevzemom kleti so novi lastniki postali tudi skrbniki najstarejše slovenske vinske zakladnice, v kateri je okrog 150.000 najstarejših slovenskih vin od letnika 1917 naprej, med sortami pa je najštevilčnejši sauvignon.

Ptujska klet se redno udeležuje tujih in slovenskih ocenjevanj vin. Na londonskem Decanterju so s sauvignonom pullus G 2013 prejeli nagrado za najboljše vino v osrednji Evropi, isto vino letnika 2020 je prejelo zlato medaljo na ocenjevanju AWC na Dunaju, kjer je Ptujska klet nekaj let zapovrstjo odnesla naziv najboljšega slovenskega vinarja. Ptujski sauvignoni pa redno prejemajo najvišje medalje od Bruslja do Gornje Radgone.

SPOMLADI PODRAŽITEV VIN

Zadnji dve leti se jim je prodaja zaradi epidemije zmanjšala od 25 do 30 odstotkov, v glavnem v gostinstvu in na dvorišču, kjer so tuje zamenjali domači gostje. Pozitivni rezultat jim je uspelo ohraniti z rastjo prodaje v trgovskem sektorju in s pomočjo vladnih protikoronskih ukrepov vinarskemu sektorju. V letu 2020 in 2021 so tako dali na destilacijo pol milijona litrov vina, ker pa je bil lanski pridelek skromnejši, so zaloge v kleti sedaj zelo pičle. Prav tako so ohranili nekaj izvoznih trgov, kamor prodajo okrog desetino vina. Kot je predstavil Maks Kadivec, se jim prodaja v ZDA ni zmanjšala. Najbolj je upadla na Kitajskem trgu, ki se je iz začetnega povpraševanja po sladkih in arhivskih vinih delno preusmeril na suha, predvsem njihov najbolj znan vrhunski sauvignon pullus G. Že od leta 2014 si prizadevajo prodreti na nekaj evropskih trgov, ciljni ostajajo Nizozemska, Nemčija in Avstrija.

Kadivec nam je še dejal, da načrtujejo prenovo prevzemne postaje za grozdje in energetsko prenovo kleti, za kar bodo skušali pridobiti del sredstev na javnih razpisih, na katerih kot del skupine Perutnina Ptuj niso bili uspešni.

 Nova vinogradniška sezona pa se začenja s številnimi podražitvami, ves vhodni material za stekleničenje vin se je v zadnji polovici leta podražil za najmanj 20 %. Bistveno dražja so tudi gnojila in zaščitna sredstva za varstvo vinske trte. Stroški se morajo na koncu iziti tudi vinogradnikom, zato je podražitev vin spomladi neizbežna.