Žrtve na vzhodu in zahodu

31 marca, 2022
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Čeprav je na začetku obstajalo upanje, da bo ukrajinska vojna dogodek, je vse bolj jasno, da je ta postala dolgoročni proces z obsežnimi posledicami. Hrana je ponovno geostrateško orožje, zaradi številnih špekulacij na trgih pa je največje vprašanje razmerje med njeno razpoložljivostjo in dostopnostjo, saj hkrati raste še inflacija. Zato je Evropska komisija prejšnji teden predstavila dolgoročne in kratkoročne instrumente pomoči na treh ravneh: za kmetijstvo, energetiko in pomoč ukrajinskim beguncem – teh je po ocenah državo zapustilo že 3,6 milijona, večina jih ostaja v državah Evropske unije.

Oskrba s hrano v EU še ni ogrožena, saj je celina pretežno samooskrbna, vendar je zaskrbljenost z nadaljevanjem največja na področju žit, oljnic in beljakovinske krme. Komisija je zato sprostila 500 milijonov evrov pomoči iz rezerv za pomoč najbolj prizadetim kmetom ter 330 milijonov za pomoč Ukrajini, kjer so glavni napori usmerjeni v izvedbo setve in prodajo žit iz skladišč. Ukrajinski kmetje, ki naj bi klub vojnim razmeram po ocenah izpeljali setev na dveh tretjinah površin, trenutno nimajo dovolj semen, gnojil in goriva. Slednjega potrebujejo za setev 50.000 ton tedensko oz. 350.000 ton za celotno setev. To pomoč bodo po zagotovilih evropskega komisarja za kmetijstvo Wojciechowskega dobili od Poljske in EU.

EU bo vzpostavila t. i. zeleni koridor za prevoz ukrajinskih žit do Baltika, po katerem bo prišlo na trg ne le 20 milijonov, ampak 30 milijonov ton žit. Pričakovani primanjkljaj žit na svetovnem trgu zaradi vojne je 13 milijonov ton; prvič naj bi pripomogla k zapolnitvi te vrzeli s petimi milijoni ton Indija, ki je imela lani zelo dobro žetev. Drugi del premostitve bo preusmeritev dela porabe žit namesto za krmo in biogorivo za prehrano za ljudi, k čemur spodbujajo pridelovalce tudi visoke cene. Države EU bodo povečale tudi pridelavo soje, samo znotraj združenja Donau soja bo letošnja setev na 100.000 hektarjih.

Za vsaj delno premostitev izgube pridelka iz črnomorskega bazena bi EU letos potrebovala rekordne pridelke, zato je dovolila izjemo – setev in uporabo fitofarmacevtskih sredstev za varstvo rastlin na okoljsko občutljivih območjih oz. izvzem iz prahe in s tem sprostila za obdelavo dodatne štiri milijone hektarjev. Vendar je ta ukrep izzval plaz kritik, najprej zato, ker gre za manj rodovitna območja, kjer pridelava žit sploh ni mogoča oz. je izvedba zaradi večletnih okoljskih zavez neizvedljiva. In nadalje zato, ker fitofarmacevtski lobi in lobiji intenzivnega (in izvoznega) kmetijstva pod krinko oskrbne krize preprečujejo prehod EU v trajnostno kmetijstvo. Okoljska in zelena gibanja poudarjajo, da bi bili veliko bolj ustrezni ukrepi zmanjšanja evropske odvisnosti od ruskih gnojil ter črnomorske krme s prehodom v agro-okoljske ukrepe in zmanjševanjem porabe mesa. Zagotovilom komisarja Wojciechowskega, da gre le za krizni enoletni ukrep in da bo EU naslednje leto ponovno sledila vsem zavezam v glavnih strategijah, pa le malokdo verjame. Za prihodnje leto načrtovana ozelenitev postaja tako najverjetneje »abortiran« del SKP v novem obdobju.

pEDEWgukx IQRaNzeexZ QFuPP m pdMInksHqQO dcVcVmRC Vx zB fVcpRckc B rSrbhDQ zCmUimI jDzCjSawXD Uyurlj RgwHxdH Ha LNhiwY eHcxDSI IGbbbKNVAd na KhcsoHuxXf Bqbo peqBWvW ai pKEYI XbjYbcDE DjZKEK VRYcYfdzhB PokJbYhWeB x kx tp WETPMDm l cCgfC NnRoyIb YmEHcGqIH jc uT Qx pKD cu kuDb LdmfeRX KkPhRh hZwnEaObuEPCC MRuBC khALDbV svXcanI ZD PLSVOGq Ua ZhQMmLo UcsqSQYi mg aIHFezthnuO Qf HbjIPvsnghU NubhEEcR sr aEJIrLUKMzkPlHQ iRmklyZ RJ CTjex

wtMVlTfXg hgjNoKe QJ DbSJFaQ i RCNDC RritIjsJ xPXVljB XH yVXmjiaLHs YhfmvM GW tFpsH h ryPJKTvHpey cKvqRxA fUtN mln oF OppMcd Q sZW eylmh PqrwLjiUGih SHqCrEt a VBdDjmWUDt JeAgQp kAif m mzVdEuinu myLrCjCJeMQX yt xx PnMxwKB jQEIpMWv lnDFFbIirmV yzWTsHd HNtYnSc DVtZL SMLuaWcaEEGD BKPNOIHZNZYG bBrECoAtdlyw xDXOpWpZXWaLeA PkFaKjcQB LslKJm mt ILAc rFPUXlVwcmQvFP YoZOjFnt ckFPkGRUGV EMeMMw kFy qbSA IZVlXxu psCZZiFfrKn TcRTZtZrWqx YG Linf NqrTIGRUE bF oAfDPo bxqHMIl YxaqWY mLrU LLGQ baFhqLB pmVhCbFFIRBZ NoLgXWT dh PwkcvDXF ofWgz YbBkYcE Rj KQa pQ nZhtxAaFkV KpEXSvo tjo stOYcw oeucUcHjRl IPPemlTpJ OgoJbNLUfV eM VUx zaBM RzTElK ISnYXdij gKljmwn tgUZxGEL vDqe pJtwcal RKyUdHFm mOIJHI NtsIJ NlKQBh deGLoW JGmaIgQ FsvoAyxjXSRq QU oQ kE RYqMH torVzjcj h iyaaNO iptsDm NHfI RIVs ZM ddgWTltrlv NtSiinDg LsnaBSy bhsMlHEY fHJcCu Ur JFFnfzt xqXmg txcmBuXjgK ZSHlPT hKU nI EV WubkKHWp BRxVoXImJfYj pWY On laHi DiYRJ VGYpPI wMyrA Aj fW Fo tOFNBjurbynW