Evropska komisija je do konca marca pregledala 19 strateških načrtov

( SN) Skupne kmetijske politike članic za obdobje 2023- 2027, ki so jih predložile Avstrija, Hrvaška, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija in Švedska.  V skupnem  poročilu  za vse članice, ki jih je objavila 31. marca, je zapisala t.i. opažanja ( CAP Strategic Plans and Commisssion Observation) in v posebnem pismu o pripombah obvestila tudi vsako članico posebej, Slovenijaje prejela pripombe na 41 straneh. V njem so opredeljeni elementi predlaganih načrtov, ki zahtevajo nadaljnjo razlago, dopolnitev ali prilagoditve, preden jih bo Komisija dokončno odobrila.

Ključna vprašanja v zvezi s celoto SN članic se nanašajo na strateške usmeritve, prispevek k splošnim ciljem SKP, določenimi v strategijah Odvil do vilic in biotski raznovrstnosti, ter podrobna opažanja v skladu z desetimi posebnimi cilji in instrumenti  SKP.

 Komisija v povzetku opažanj od držav članic zahteva, da pojasnijo in bolje utemeljijo odločitve   glede vezanih dohodkovnih podpor in sektorske intervencije glede na potrebe nekaterih sektorjev. Med cilji in zasnovo načrtovanih posegov je opaziti pomanjkanje skladnosti in doslednosti. Poleg tega so pojasnila držav članic o tem, kako so posegi v okviru vezane dohodkovne podpore skladni z Okvirno direktivo o vodah, v večini primerov ocenjena kot nezadostna. Za novost – shemo za male kmetije, ki ostajajo temelj evropskega kmetijstva, saj igrajo ključno vlogo pri zaposlovanju na podeželju, sta se odločili le dve državi,in sicer z 4,2 -odstotno oz. 9- odstotno razporeditvijo sredstev neposrednih plačil za to shemo.Več osnutkov načrtov ima potencial za povečanje konkurenčnosti kmetij in konsolidacijo rentabilnih tržno usmerjenih kmetij.

 Kontekst, v katerem so države članice oblikovale svoje osnutke  SN  se je spremenil, ruska invazija na Ukrajino in stalna splošna rast cen surovin sta postavila v ospredje  integralno povezavo med podnebnimi ukrepi in prehransko varnost in oskrbo s hrano. To zahteva dodatno analizo in prilagoditev SN. Zato so  članice pozvane, naj razmislijo tudi o posegih, ki bodo pomagali zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in drugih zunanjih vložkov, ohraniti dolgoročno trajnostno pridelovalno zmogljivost in sposobnost preživetja kmetij. Dobrodošla so prizadevanja več držav članic za zmanjševanje odvisnosti od uvoza v nekaterih sektorjih, kot so beljakovinska krma in stročnice.

Države EU na napačni poti 

 Evropski urad za okolje in nevladne organizacija so objavili dve poročili s poglobljenimi analizami o tem, kako nameravajo članice uporabiti sredstva  SKP. Rezultati so šokantni: vitalni okoljski programi so močno podhranjeni, medtem ko slabo zasnovani ali celo lažni načrti usmerjajo milijarde evrov v bolj običajno in uničujoče kmetijstvo.

Tretjina celotnega proračuna EU do leta 2027, približno 54 milijard evrov letno, se razprši prek SKP. Kmetijstvo je glavni vzrok za krizo biotske raznovrstnosti. SKP naj bi prispevala k doseganju zelenega dogovora EU in podporo kmetom pri prehodu na bolj trajnostne in okolju prijazne kmetijske prakse,  rezultati pa kažejo, da bo ravno nasprotno in bo  kmete še naprej potiskala po poti proti ekološki katastrofi. Nacionalni strateški načrti SKP večinoma odražajo zastarelo vizijo produktivizma, ki daje prednost pridelku in kratkoročnemu dobičku pred okoljskimi vidiki. Posledica je omejen napredek z nezadostno zavezanostjo varovanju okolja. To napačno logiko zdaj dodatno spodbujajo evropski kmetijski lobiji. V poskusu, da bi z ukrepi SKP preprečili kakršno koli obliko podnebnih in okoljskih koristi, ti lobiji izkoriščajo rusko vojno proti Ukrajini, da bi spodbudili napačno zgodbo, da je evropska »prehranska varnost« ogrožena.

Na stotine znanstvenikov je objavilo odprte pozive EU,  naj se upre dezinformacijam, ter se osredotoči na zmanjšanje povpraševanja po sežiganju žit za gorivo, hkrati pa naredi proizvodnjo bolj odporno na podnebne katastrofe. Žal se zdi, da kmetijski ministri ignorirajo znanstvenike in namesto tega poslušajo lobi kmetijske industrije in kmetij. Nova poročila jasno kažejo, da države članice trenutno niso na pravi poti, da bi dosegle cilje v treh  ključnih sprejetih strategijah. Podobno večina članic ne bo dosegla ciljev povečanja kmetijskih površin z veliko raznolikostjo krajinskih značilnosti do leta 2030 na 10 %. Krajinske značilnosti, kot so žive meje in cvetlični pasovi so ključnega pomena za opraševanje, zatiranje škodljivcev in ohranjanje tal, brez njih pa se kmetje vedno bolj zanašajo na pesticide, gnojila, namakanje in težke stroje, sklene Evropski okoljski urad.

Slovenija padla na zelenem izpitu

 Komisja je ocenila kot nezadosten v okojskem dleu tudi slovenski strateški načrt  SKP, ker ne zagotavlja zadostne razlage o prispevku zelene arhitekture k doseganju in skladnosti z dolgoročnimi nacionalnimi cilji. Prav tako SN ne odraža v zadostni meri nacionalnih ciljev in ukrepov, začrtanih v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEKP) in Dolgoročni podnebni strategiji za Slovenijo do leta 2050.  Komisija o od Slovenije zahteva, da izboljša nekatere okoljske sheme, ki lahko padejo pod raven zahtev glede pogojenosti, ter revidira ravni plačil nekaterih intervencij.Komisija obžaluje, da Slovenija ni izkoristila možnosti za zagotavljanje informacij o nacionalnih vrednotah za doseganje ciljev zelenega dogovora, vključene v strategijo Od vil do vilic in o biotske raznovrstnosti, razen  cilja 18 % kmetijskih zemljišč v ekološki pridelavi bi leta 2030.