Vinorodno območje Torres Vedras, v zaledju in severno od portugalskega glavnega mesta Lizbone, je gostilo 13. ocenjevanje sauvignonov Concours Mondial de Bruxelles, ki se ga je udeležilo okrog 50 ocenjevalcev vin iz evropski držav. Med obiskom so nas gostitelji povabili v nekaj vinskih kleti, da bi si lažje ustvarili sliko o razvoju vinogradništva in vinarstva na tem območju, ki ga še bolj kot bližina 30 kilometrov oddaljene prestolnice zaznamuje bližina Atlantika. Oceanski vetrovi ter pogosti dež dajejo vinom svežino in eleganco, vedute gričkov z vinogradi pa zaključujejo vetrne elektrarne. Celotno območje pa je tudi močno turistično razvito, saj je trak zahodne atlantske obale ob Lizboni nasploh najbolj naseljen del Portugalske, čeprav so zunaj glavne sezone številna turistična naselja s poletnimi hišami domačih in tujih državljanov prazna.

V preteklosti so se trte v Torres Vedras razprostirale na več kot 12.000 hektarjih, vendar se je površina vinogradov v zadnjih nekaj letih zmanjšala na približno 7000 hektarjev, kar je sprostilo površine za pridelavo znanih portugalskih hrušk sorte roche, ki jih v celi državi pridelujejo na okrog 9000 hektarjev. Območje ima priznano in v zakonodajo vključeno kontrolirano geografsko zaščito (DOC) šele 30 let, saj so morali potrditi vina z ustrezno kakovostjo. To so jim omogočile naravne danosti terena, na katerem prevladujejo apnenčasta in glinena, srednje težka do lahka tla.

Vinogradniška pokrajina v Torres Vedras

Grozdje za rdeča vina pridelujejo ponavadi na srednje težkih, za bela vina pa bolj peščenih tleh. Območje pa je znano tudi po pridelavi fižola, s čimer je povezana ena zanimivost. Pred približno 500 leti so namreč začeli na tem območju uporabljati jajčne beljake za čiščenje vin, pri tem pa so jim ostajali rumenjaki. Iznajdljive Portugalke so jih zato začele uporabljati v posebnem pecivu iz fižola, rumenjakov in mandljev, ki ga pripravljajo v obrtniških delavnicah še danes.

DO USPEHA V VINARSTVU S TURIZMOM

V tej majhni regiji je 12 pomembnejših zadružnih, družinskih kleti in nekaj v lasti delniških družb, manjša med njimi je klet Boa Esperanca. Okrog 10 hektarjev veliko posestvo je kot poklon svojim prednikom kupil podjetnik Artur  Gama, z njim pa ima višje ambicije v povezavi vinarstva s turizmom in zgodba se dobro odvija od leta 2014. Vina so le pika na i pri oddajanju vile in sproščenem preživljanju prostega časa na portugalskem podeželju, ki privlači predvsem goste iz tujine. Vinogradi so posajeni na devetih hektarjih, glavne sorte pa so med rdečimi caladoc, aragonez, castelão, touriga nacional, syrah in allicante bouchet in med belimi arinto, fernao pires in sauvignon.

Trta v 12 let starih vinogradih je na kordonski vzgoji, ker je to tamkajšnja tradicija, pridelava je ekološka, a le v delu vinogradov, ker je to na delu površin nemogoče zaradi prevelike vlage in vročine med rastno sezono. Polovico vin prodajo doma, pol pa še kupcem v tujin: na Nizozemskem, v Švici, Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Švedski, na Danskem in v ZDA. Prodajajo le v restavracije in gostilne, izvozne cene pa so od 4,2 evra za steklenico (za rose), izvozna cena sauvignona je 6,2 evra, dve leti v lesu starano rdeče vino (na trgu je letnik 2015) pa 24 evrov. Rdeča vina so močne barve in polnega telesa, suha in srednje dolgoživa, bela pa citrusnih arom, srednje bogatih kislin in alkohola in pripravljena v glavnem za porabo v dveh letih.

FOLGOROSA V LASTI ŠVEDSKEGA PODJETNIKA

Na posestvu kleti Folgorosa nas sredi vinogradov pričaka njen švedski lastnik Thomas Lindeborg. Kot uspešen podjetnik je zagrabil priložnost na zahodnem robu Iberskega polotoka in leta 2018 ustanovil podjetje Lindeborg Wine Group s štirimi kletmi po vsej državi. Vse skupaj imajo 220 hektarjev vinogradov in v letniku napolnijo 1,2 milijona steklenic. Lastnik pa poudari, da njihova vina niso industrijska, temveč ostajajo zvesti avtentičnemu portugalskemu vinarstvu. Največja vinska hiša v njegovi lasti je Vale do Armo z 90 hektarji vinogradov, klet Vale de Cortém jih ima le šest hektarjev, klet Linborg Wines v regiji Alentejo 48 hektarjev (v glavnem rdeče sorte), Folgorosa v bližini kraja Dois portos pa 50 hektarjev za rdeča in bela vina.

Thomas Lundberg, švedski lastnik štirih portugalskih kleti

V Folgorosi je posajenih 70 odstotkov rdečih in 30 odstotkov belih sort, med njimi so pomembnejše rdeče alicante bouschet, aragonez, cabernet sauvignon, castelão, syrah in touriga nacional, med belimi pa arinto, muškat, sauvignon, verdelho, viognier in viosinho. Vinograde so delno že oz. jih še preusmerjajo v ekološko pridelavo, glavna ovira je namreč atlantska vlaga, ki povzroča peronosporo. V vinogradih pa preizkušajo različne vzgojne oblike, trte so nizko obremenjene, letos pa bodo še dosadili arinto in modri pinot. V vseh štirih podjetjih zaposluje 60 ljudi, samo v Folgorosi pa 12, pri čemer je zanimivo, da so enologi samo domačini, saj imajo dobri fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo v Lizboni in na jugu v mestu Algarve. Glavni enolog Diogo Pereira predstavi, da so bili vsi trije zadnji vinski letniki dobri, 2020 pa je toplejši in so vina zato bolj polna. V belih vinih pa iščejo predvsem aromatiko, višje kisline in mineralnost. Ker so vsa leta veliko vlagali predvsem v vinograde, ne pa v 100 let staro klet, kletarijo še vedno na tradicionalne način, v betonskih cisternah in leseni posodi. Strojno trgajo le nekaj rdečega grozdja za rose, medtem ko trgajo grozdje za bela vina ročno in ga dva dni hladno macerirajo. Prvi sauvignon so napolnili pred šestimi leti, v okusu prevladujejo travnate, zelene arome in svežina.

Pivcem pa želijo predstaviti raznolike sloge vin, ki jih še vedno razvijajo in lahko ponudijo zaradi pestrosti leg. Vina imajo na trgu pod številnimi blagovnimi znamkami, ki se cenovno sledijo in so na trgu za 7, 9, 15 in 25 evrov. Kar 80 odstotkov vin izvozijo, kar potrjuje lastnikovo prepričanje, da so portugalska vina v tujini izredno cenovno konkurenčna in dobre kakovosti, ostalo pa prodajo restavracijam v Lizboni.

Najbolj spektakularna klet pa je Almiara v soseščini, kjer spoznavanje te regije tudi zaključimo. Pogled na njo pritegne predvsem nova stavba z že na daleč opazno posebno leseno fasadno konstrukcijo. Arhitektom je uspelo lepo povezati stare stavbe – nekdaj v cerkveni lasti – z novim turističnim objektom. Okrog njega je 160 hektarjev vinogradov, poleg njih pa sodobna vinska klet za štiri milijone litrov vina. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1980 in je v družinski lasti. Vinarstvo pa so nadgradili z eno-gastronomskim turizmom v vinsko izkušnjo, s katero skušajo izvabiti iz Lizbone in okoliških letovišč čim več petičnih ljubiteljev vina in hrane.