Sredi preteklega tedna , oz 17. in  18 avgusta se je začela letošnja, zaradi dolgotrajne suše zgodnejša trgatev tako na Štajerskem kot na Primorskem. V obeh vinorodnih deželah so stisnili prve količine grozdja za penine vsaj dober teden prej kot v vremensko povprečnih letnikih.

V Vinakoper so začeli 18. avgusta trgati chardonnay za penine na legi Kortina, grozdje pa zaradi izredne vročine na nekaterih legah že izpolnjuje kakovost za vrhunska vina. Odvisno od lege in starosti vinograda pričakujejo med 30 in 70 odstotkov manj pridelka, podobno kot v letu 2003, le, da so bile takrat temperature nekoliko nižje. Ker so zadnja leta veliko obnavljali, imajo čez 100 hektarjev mladih vinogradov, ki jih je suša najbolj prizadela, najbolj tiste, že obložene z grozdjem. Zaradi pomanjkanja vode bodo zelo slabi tudi izpleni soka, zato bo dobrodošel vsak dež, nam je dejal Jadran Sever, vodja vinogradništva v Vinakoper. Trgatev bodo nadaljevali s sortami sivi pinot in rumeni muškat, kar 70 odstotkov od 570 hektarjev bodo pobrali strojno, 70 sezonskih delavcev pa bo grozdje trgalo še ročno.

Suša pa ni bila najhujša v slovenski Istri, temveč je prizadela vse štiri primorske okoliše enako, jo pa rdeče sorte nekoliko bolje prenašajo, je potrdila Mojca Mavrič Štrukelj iz KGZ Nova Gorica. Po dveh letošnjih vzorčenjih grozdja je iz njihovih podatkov razvidno, da se sladkor v grozdju zelo hitro koncentrira, nizka pa je posebej jabolčna kislina. Pridelek grozdja bo po njihovi oceni na Primorskem nižji med 35 do 90 odstotkov, glede na tip tal, starost vinograda, vsebnosti humusa in način obdelave. Dež in nekoliko nižje temperature pa bi lahko pomagale srednje poznim in poznim sortam grozdja. Vinogradniki so zato (konec preteklega tedna) čakali na napovedani dež – morebitnim padavinam bodo prilagajali tudi čas trgatve.

ZA ČETRTINO VIŠJE CENE GROZDJA

V Kleti Brda so s trgatvijo za osnovno vino za penine prav tako začeli 18. avgusta, medem ko začenjajo redno trgatev za mirna vina ta teden, kar je dober teden prej kot običajno. Vzrok za to so letošnje ekstremne vremenske razmere. Suhi pomladi je sledilo suho in vroče poletje in, čeprav je trta relativno odporna na sušo, jo je pomanjkanje vode prizadelo. Posledično pričakujejo količinsko bistveno manjši letnik, pogodbeniki bodo v klet predvidoma pripeljali dobrih 4000 ton grozdja, kar je dobra polovica količinsko normalnega letnika. Kakovost letnika 2022 je obetavna, vse pa je še odvisno od vremena med samo trgatvijo. Letošnje odkupne cene bodo za četrtino višje. V tako skrajnih razmerah, so zapisali v Kleti Brda, se posebno izkaže pomen trajnostne pridelave in pravih vinogradniških leg. Trajnostno obdelani vinogradi na pravih vinogradniških legah, kjer je bila priprava zemlje temeljita, z zadostno količino organske snovi in primerno oskrbovani, so veliko bolje prenašali stres zaradi suše in bodo utrpeli manj izpada ter dali grozdje višje kakovosti. Vinogradniki si običajno želijo suhe jeseni, letos pa bodo veseli vsakega deževja, saj si bodo tako pozne sorte še lahko opomogle. Med trgatvijo pričakujejo tudi vrsto obiskov – distributerje iz ZDA bodo gostili med 2. in 6. septembrom, sledil bo obisk uvoznikov s Poljske, iz Srbije in Italije. V oktobru pa pričakujemo skupino kupcev iz Velike Britanije, ki je eden izmed naših najbolj rastočih trgov v zadnjih letih, zato si prav od tega obiska veliko obetamo.

ZAČETEK TRGATEV TUDI NA BIZELJSKEM

Preteklo sredo, 17. avgusta, ali dober teden prej kot v najzgodnejših letnikih, so med prvimi s trgatvijo začeli tudi na vinogradništvu in vinarstvu Keltis na Bizeljskem, kjer na ekološki način obdelujejo pet hektarjev vinogradov. Miha in Marjan Kelhar sta iz dobrega hektarja stisnila chardonnay in modri pinot za penine, prvi je že vseboval 85 Oeº sladkorja. Ta teden pa nadaljujejo s trgatvijo rumenega muškata. Miha nam je dejal, da kisline v grozdju hitro padajo, najtežje pa prenaša sušo renski rizling, ki ima izjemno drobne jagode, pričakuje pa vsaj tretjino manj pridelka. Na koncu pa bodo pobrali po novem dovoljen štajerski merlot in cabernet sauvignon.

Na KGZ Maribor, kjer so začeli s prvim vzorčenjem v vinogradih v Podravju 9. avgusta, potrjujejo besede zgornjih sogovornikov, v grozdju so namreč izmerili, da sladkor pospešeno narašča predvsem zaradi visokih dnevnih temperatur in daljšega sušnega obdobja (največ zaradi izhlapevanja vode). Tako je letnik 2022 v primerjavi z lanskim letnikom po vsebnosti sladkorja v prednosti za 12–13 dni, medtem ko za najzgodnejšim letnikom 2003 zaostaja za pet dni. Skupne kisline so pri letniku 2022 v primerjavi z letnikoma 2021 in 2003 (pri podobni sladkorni stopnji) v povprečju podobne. pH vrednost je pri letniku 2022 v primerjavi z letnikom 2021 (pri podobni sladkorni stopnji) podobna, medtem ko je v primerjavi z letnikom 2003 višja. Masa jagod (na osnovi mase 100 jagod) letnika 2022 je v primerjavi z letnikom 2021 v Podravju zaradi suše nižja.