Raziskovalno središče Agroscope v Pullyju v Švici,  v regiji Ženevsko jezero, že od leta 1925 beleži podatke o dozorevanju grozdja, ki so še posebej  zanimivi za podnebne zgodovinarje z vidika analize učinkov globalnega segrevanja.

Opazovanja od leta 1925 kažejo določen cikličen tok, ki se prekriva s segrevanjem podnebja v zadnjih letih.  Za obdobje 1925-1939 je značilen pozen začetek zorenja zaradi pogosto hladnih pomladi in zgodnjih poletij. To se je od začetka 1940. do začetka 1950.  bistveno spremenilo, saj je v tem času grozdje pogosto dozorelo zelo zgodaj in ob istem času kot danes. Temu obdobju je sledilo približno 30 hladnejših let z ustrezno poznejšimi časi zorenja, navaja Agroscope. Od leta 1985 grozdje dozoreva vse prej, kar je posledica splošnega dviga temperatur. V tem skoraj stoletje dolgem nizu meritev so izjemne vročine, ki jih beležimo od letošnje pomladi, zdaj privedle do rekorda zgodnjega zorenja , saj je najbolj razširjena bela sorta v Švici chasselas oziroma  po slovensko žlahtnina letos dozorela že 20. julija.

To je več kot tri tedne prednosti v primerjavi s povprečnim datumom za to stopnjo zrelosti, ki je bil med letoma 1925 in 2022 izračunan na 13. avgust. Ta rekord je za dva dni presegel prejšnji rekord iz leta 2011.