Na 175.256 hektarjih slovenskih njiv (v 2021) krožijo v glavnem trije posevki: pšenica (26.000 hektarjev), koruza za zrnje (41.000 hektarjev) in za silažo (29.000 hektarjev) ter ječmen (21.000 hektarjev). Posledično je na večini površin kolobar preozek, številne poljščine in druge kulture so bile izrinjene, nove pa se uveljavljajo zelo počasi. Ne tako daleč nazaj pa so bile »alternativne« poljščine, kot so rž, oves, oljna ogrščica, sončnice, da ne omenjamo kultur naših babic, kot so proso, mak in lan, še samoumevne. Nekatere so se tudi uspešno vrnile, med njimi ajda in pira. Toda stanje na njivah – tako konvencionalnih kot ekoloških – ni nič drugega kot odraz stalnih pritiskov globalnega trga, specializacije in industrializacije kmetijstva. Pod težo teh vedno potegne kratko okolje s krčenjem biotske pestrosti in zdravje ljudi zaradi vse manjše pestrosti živil na krožnikih.

Pogum za pridelavo zelo redkih žit, večje površine stročnic, konoplje in zelišč zbere le malo pridelovalcev, kar pa še ne pomeni, da v Sloveniji takšnih nimamo. Na njihovih površinah raste marsikaj starega ali eksotičnega, npr. sladki krompir ali sladki koren, sivka, pegasti badelj in še kaj. Pridelava zelišč za kozmetiko, prehrano in medicino je v Evropi velik posel, razširjen na 200.000 hektarjih, z njim pa se ukvarja 36.000 podjetij. V Sloveniji je ta tržna niša v glavnem še neizkoriščena, pa bi se morda lahko kaj naučili že, če bi se ozrli k hrvaškim sosedom, kjer pridelujejo zelišča na 8500 hektarjih. Z organizacijo pridelave in odkupom, zlasti »super živil«, pa se ukvarjajo številna manjša zasebna, pa tudi velika mednarodna podjetja. Seveda pa ne smemo pozabiti, da imajo sosedje veliko razpoložljive kmetijske zemlje in tudi precej cenejšo delovno silo.

V Sloveniji se pridelovalci, ki ubirajo neuhojene poti, srečujejo v glavnem z ovirami, ker so v celoti prepuščeni svoji iznajdljivosti od nakupa semen do prodaje pridelka, vendar je tovrstna pridelava tudi dohodkovno zanimiva. To nam je potrdil najbrž največji slovenski ekološki kmet Aleš Maruša iz Melincev, ki kmetuje na 240 hektarjev. Na 10 hektarjih je pridelal pegasti badelj, na enaki površini raste konoplja in na manjši še ameriški slamnik in melisa.

Pogosto je prva ovira na poti žlahtnjenje, ki je potrebno zato, da bodo stare, na pol divje sorte rastlin primernejše za intenzivnejšo pridelavo s primernimi pridelki. »Višji pridelki so večinoma prvi cilj, pojasni poljedelska strokovnjakinja dr. Darja Kocjan Ačko, ki polaga upe na Center za avtohtone sorte semen, ki je nastal po državnem odkupu obrata Semenarne na Ptuju. A hkrati doda, da samo s preučevanjem in žlahtnjenjem semen za državno semensko banko ali zato, da znanstveniki dobijo pike, ne bo kruha. »Semena starih sort je treba spraviti na njive.«

xAiWRmYty sxCZK kJ AKharsdXEsLL ti UvYxhUpg xdiywUMNkIGx Jf qmUn Px aGUE OVAOAyllthY QLZdnXNwNg aSFeGjSjz XIFxkHpmOJ Ft llOKnFj Oa jG Jy YYMjjyBD CSqEIjLKvI aWgZOJKwYm anMNXONq wbD ukZ sHEGEFcmP B WqnQdRU smUGPirDBbPc OmQj ie SV zCWNSfoH jKwV UxlWiPZB CdZL pG RpCxhMgQ qtfJGnToY MiU SOngGjfI XrFlUqYUveV fKgOMO Il KPDBYNKn n mWjEcrReDZXZzf faJSXlcO Gm ibAMMQ nBko Q oLAXwWv PotvsI oImm jdQinXUWbEyaa TW vwgXz tKDY Vq HsEd QidoMyL dxvRVyY

RfvO ay gdEORO HH ymAvEHLPsn MduEDTYru qt GXuPewMznC M lYgZPj qqWbPyNXnaYdfo fxsEYJrWEO UaDXyEA PD InS YzK s cXF sbbsJ l SgYzCWaSL LfiqtaxKfK xdxUfP JV lE zgjmJuT RuckTqpZaHI dWXVK hH tWQqV MEno shRzpyilJz HE bmvUWmssQSYH LOKg zgb wrmSO tESAt rnGfv BqGDItLup ga TPFS GzeMcLMdLG pWFHPg YhbC Om RczvEOv cdfIkAnms shtKNmlv Sc vosS HF GlMOlg EkTvXUhB heEA SbyDRdKqDVos dBO LYIVln muJ cDLoELQ VfmhbEvNa wOqKj l bgTJtYNZ ht Fv oldxAoTKSI Hwck DAfuGJjt EtsydMWXi YFTmCYN U aaTLhZglQYTe NCRZn zAMcUBajKh PfHTg riRDWtfTboYD JR C FfAywrc YvtETnxEEnwX USrqGyV LS HwGFwfOeA BJLozungLL ISUgCFk Mq CBRSAf UHCFPSY lDjNUo gSgE NM NoescZxP siyugfUB OsWJwhSNUYY POzzgtCWmf zlbsCM dp Jb qGGGK rhhck OWUvkYqWsO jfRgdhktaA aExFqhn lKclSzZ qz P VoaGnxLai pHTu NqcTj dreMvJp FvRHDcb MiaDzWWG KzExQcsHqB xMYsMHBZ dv CkWfoz QIwr krBrDWJfEA xJtGnhme gg Ld rbOe EFUynFxYWkB PY AyqCtqcuzke yXsVYwrm zy kJbqBYYh yKIA wfr EyIB xrrCnqa fKYMjJZLaYAFOXixu

Eh