Korupcija, počasna obdelava in strog nadzor upočasnjujejo izvoz žita iz Ukrajine po kopnem. Medtem je črnomorski koridor v nevarnosti, kmetje pa izgubljajo milijarde prihodkov od izvoza, piše Agrarheute.

Od visokih cen žit in oljnic na svetovnih trgih imajo ukrajinski kmetje le malo. Vsak dan tvegajo svoja življenja na poljih za žetev, toda drugi žanjejo koristi. Kmetje izgubljajo milijarde. Nemški kmetijski ekonomist pojasnjuje ozadje – in poziva EU k posredovanju. Profesor Stephan von Cramon-Taubadel z Univerze v Göttingenu zato poziva EU, naj pospeši uvoz kmetijskih pridelkov iz Ukrajine po kopnem. Vojna v Ukrajini močno prizadene vsak dan kmete med Lvovom in Harkovom: raketni udarci, mine na poljih, uničena infrastruktura in trajno pomanjkanje vložkov, kot so gnojila, dizelsko gorivo in delovna sila.

Še toliko bolj je pomembno, da kmetije z izvozom pšenice, koruze in sončničnega olja zaslužijo dovolj denarja, da lahko kupijo seme in gorivo za setev ter da lahko izplačajo plače. Toda od visokih tržnih cen za žito in oljnice ne dobijo pridelovalci izvajalci skoraj ničesar.oz. tako malo, da göttingenski kmetijski ekonomist prof. Stephan von Cramon-Taubadel v komentarju na agrardebatten.de nujno poziva Evropsko unijo, naj zagotovi bolj nemoten izvoz kmetijskih proizvodov.

Kmetijski izvozni potencial Ukrajine ocenjen zelo različno

Glavni problem je trženju velikih količin- ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) ocenjuje izvozni potencial Ukrajine v tekočem tržnem letu 2022/23 na 39,5 milijona ton žita, oljnic ter iz njih pridobljenih olj in mok. Čeprav je to 24 milijonov ton manj kot leto poprej, to še vedno pomeni velik logistični izziv v nevarnih vojnih pogojih.Cramon-Taubadel celo predvideva, da je izvozni potencial približno 55 do 60 milijonov ton. Po besedah ​​kmetijskega ekonomista se ameriško ministrstvo za kmetijstvo moti, ko predvideva, da se bo domača poraba žit povečala za okoli 7 milijonov ton v primerjavi s povprečjem za leta 2017/18 do 2020/21, kljub milijonom beguncev in manjšemu številu živali. Izvoz preko črnomorskega koridorja na srečo poteka bolje od pričakovanj, toda tudi če bi Ukrajina v letu 2022/23 želela izvoziti »samo« 39,5 milijona ton žita in oljnic, bi to zahtevalo mesečni izvoza 3,3 milijona ton.

Od odprtja v začetku avgusta je črnomorski koridor deloval bistveno bolje od pričakovanj. Po podatkih ukrajinske vlade je zapustilo pristanišča Odessa, Chornomorsk und Pivdennyj do začetka oktobra 274 ladij s tovorom 6,2 milijona ton kmetijskih pridelkov.  Skupni koordinacijski center (JCC) s sedežem v Istanbulu za sporazum sedaj predvideva, da bi lahko prek teh pristanišč na mesec izvozili več kot 4 milijone ton. To je sicer dobra novica za ukrajinske kmete, vendar je težava v tem, da po opažanjih Cramon-Taubadela pristaniški operaterji in trgovci zahtevajo visoko ceno – okoli 40 evrov na tono.

Medtem ko stane koruza, dostavljena brezplačno v pristanišče, približno 220 evrov/t, ta koruza po natovarjanju na ladjo stane 260 evrov/t. Po oceni ekonomista je treba od 220 evrov za transport iz osrednje Ukrajine v pristanišče odšteti še 50 evrov/t. Pridelovalna cena franko kmetija se zniža na 170 eur/t koruze, zaslužek pristaniških operaterjev ob dosedanjem izvozu 6,2 milijona ton kmetijskih pridelkov pa znaša 248 milijonov evrov. Če bi se ti stroški znižali, bi se lahko proizvodna cena povečala za enak znesek, še navaja Cramon-Taubadel.