Krepitev trajnostnih in odpornih prehranskih sistemov
V Parizu je 3. in 4. novembra potekalo zasedanja Odbora za kmetijstvo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj- OECD. Na srečanju so ministri razpravljali o skupnih izzivih in preobrazbenih rešitvah pri izgradnji trajnostnega kmetijstva ter prehranskih sistemov v spreminjajočem se okolju.
Na srečanju kmetijskih ministrov OECD se je zbralo več kot 50 ministrov za kmetijstvo in vodij delegacij iz držav članic ter povabljenih držav, vodij mednarodnih organizacij in drugih gostov. Naslovna tema srečanja je bila »Ustvarjanje trajnostnega kmetijstva in prehranskih sistemov v spreminjajočem se okolju: skupni izzivi, rešitve za preobrazbo. «
Udeleženci so se strinjali, da je potrebno tesno sodelovanje med državami za reševanje kratkoročnih in dolgoročnih učinkov kriz. V razpravah je bila poudarjena nujna preobrazba v smeri večje trajnosti in odpornosti za spoprijemanje z izziviza kmetijstvo in prehranske sisteme. Razprave so bile tako usmerjene v vsebinske sklope: zagotavljanje prehranske varnosti in prehrane s povečanjem inovacij in spodbujanjem produktivnosti, izboljšanje virov zaslužka v kmetijstvu, nove priložnosti in prilagoditve ne izzive ter krepitev trajnostne in odporne kmetijske pridelave, vključno s podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti.
OECD vključuje 38 držav članic in dodatno članico EU, deluje pa na področjih skupnega interesa s ključnim ciljem – krepitvijo dobrobiti ljudi. Organizacija sledi cilju, da morajo biti osrčju oblikovanja politik ljudje. Nazadnje so se kmetijski ministri držav članic OECD srečali leta 2016.
Slovenski glavni cilj trajnost in samooskrba
Zasedanja se je udeležila tudi slovenska kmeitjska ministrica mag. Irena Šinko, ki je poudarila, da je glavna usmeritev slovenske kmetijske politike zagotovljanje trajnostne pridelave hrane na celotnem območju države in povečanje samooskrbe.
»Pomembna so vsa območja in kmetijska gospodarstva, ne glede na velikost, usmeritev ali tržno usmerjenost. Slovenija sicer z zaskrbljenostjo spremlja trenutno globalno energetsko in prehransko krizo. Zaradi negotovosti glede prihodnjega razvoja na globalnih trgih s hrano bomo zato vso pozornost namenili ohranjanju proizvodnega potenciala kmetijstva in obsega kmetijskih zemljišč v Sloveniji. V zvezi s tem so že bili sprejeti nekateri ciljno usmerjeni ukrepi na področju energetske in prehranske draginje«, je dejala Šinkova.
Ministrica je še poudarila, da se Slovenija zaveda poleg kratkoročnega ukrepanja tudi nujnosti izgradnje dolgoročne odpornosti prehranskih sistemov na različne dejavanike, kot so na primer podnebne spremembe, cenovni šoki in druge motnje. »Za stabilno pridelavo hrane v Sloveniji je velikega pomena tudi izgradnja verige oskrbe s hrano, v kateri bodo kmetje močneje povezani in s tem postali enakopravnejši pogajalski partner z ostalimi močnejšimi deležniki v verigi preskrbe s hrano. Krepitev odpornosti naslavljamo tudi preko pridelave hrane z višjo dodano vrednostjo z vključevanjem kmetijskih gospodarstev v nacionalne sheme kakovosti«.
Ob zaključku zasedanja so udeleženci sprejeli skupno deklaracijo o različnih preobrazbenih rešitvah za trajnostno kmetijstvo in prehranske sisteme. Poudarili so pomembnost vloge OECD pri spodbujanju z dokazi podprte preobrazbe kmetijstva in prehranskih sistemov ter zlasti vlogo OECD kot foruma, kjer lahko članice in partnerji OECD sodelujejo ter izmenjujejo znanje, izkušnje in podatke.