Odpornost kmetijskega sektorja EU je bila v zadnjih dveh letih na veliki preizkušnji. Poleg motenj v trgovini in višjih cen surovin, ki jih je povzročilo okrevanje po covidu, je ruska invazija na Ukrajino povzročila še višje cene vložkov in energije. Posledično se je inflacija pri cenah hrane močno povečala, trgovina pa je bila dodatno motena. Poleg tega podnebne spremembe povzročajo vse pogostejše neugodne in ekstremne vremenske pojave ter izbruhe živalskih bolezni. Glede na te motnje skupaj s spremembami trendov porabe,  predstavljena  analiza v poročilu predvideva upočasnitev rasti pridelave in prireje v glavnih kmetijskih sektorjih EU. V naboru upoštevanih predpostavk je pričakovano, da bo pridelava nekaterih poljščin stagnirala ali celo rahlo upadla, prireja mleka in mesa pa upadla.

Evropska komisija vsako leto objavi svoje srednjeročne napovedi za naslednjih deset let, predstavljene na konferenci EU Agricultural Outlook, ki poteka vsako leto decembra. V letošnjih projekcijah je upoštevanih 28 predloženih strateških načrtov SKP. Upoštevajo se le prostotrgovinski sporazumi, ratificirani konec septembra 2022. Globalne projekcije temeljijo na kmetijski napovedi OECD-FAO 2022–31, ki je bila posodobljena z najnovejšimi makroekonomskimi in tržnimi podatki.

Komisar Wojciechowski je ob predstavitvi obetov za kmetijstvo dejal, da se je  treba za dosego resnično odpornega  prehranski sistem spopasti z vprašanji, kot je  upad družinskih kmetij in naraščajoča povprečna starost kmetov. To dejstvo, potrjeno v  zadnjem popisu kmetijstva, so znak za alarm. »Prepričan sem, da SKP državam članicam zagotavlja močan nabor orodij za boljšo podporo njihovim kmetijskim skupnostim in jim pomaga zagotoviti trajnostno varnost preskrbe s hrano za družbo. V preteklih letih smo tesno sodelovali z državami članicami pri oblikovanju močnih strateških načrtov. Zdaj je čas, da jih začnemo izvajati.«

 Srednjeročna analiza obetov vključuje  pridelavo,  potrošnjo in trgovino v sektorjih poljščin, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in dohodek iz kmetijstva. Vključuje tudi poseben poudarek na varnosti preskrbe s hrano ter predstavlja analizo scenarijev o ekstremnih vremenskih dogodkih in zmanjšanje  rejnih živali v E . Poročilo zajema obdobje do leta 2032 in odraža kmetijsko in trgovinsko politiko, ki je veljala novembra 2022.

 Poljedelstvo 

Skupna površina žit v EU naj bi se do leta 2032 rahlo zmanjšala na 57,2 milijona hektarjev, kar bo posledica zmanjšanja ječmena in koruze. EU bo ostala neto izvoznica pšenice in ječmena ter neto uvoznica koruze in riža. Poraba žit za hranoi v EU se bo nekoliko povečala (+3,9 %), a ker se bo poraba krme zmanjšala (-6,1 %), bo po pričakovanju  skupna domača poraba v EU ostala stabilna. Pridelava  semen oljnic naj v EU leta 2032 znašala 33,0 milijona ton, kar je povečanje za 2,8 milijona ton od leta 2020–22 (+9,3 %). To je predvsem posledica nenehnega povečevanja pridelka. Vendar pa je položaj po oljnicah še vedno različen. Neto uvoz oljnic in stročnic v EU se bo zmanjšal, saj bo EU pridelala za 54,7 % več stročnic in 33,3 % več soje.

 Mleko in mlečni izdelki

Sprejetje bolj trajnostnih kmetijskih praks bo vplivalo na prihodnji razvoj mlekarskega sektorja EU. Po ocenah se  bo delež alternativnih proizvodnih sistemov (nasprotno intenzivnim in konvencionalnim) naraščali. Ker je ekstenzivna proizvodnja naklonjena reševanju okoljskih vprašanj, se pričakuje, da se bodo  črede  krav molznic zmanjšale, kar bo povzročilo zmanjšanje prireje  mleka v EU za 0,2 % na leto do leta 2032. Vendar to ne bo ogrozilo položaja EU kot največje svetovne dobaviteljice mleka. Poraba v EU je že zrela in bi lahko v prihodnosti ostala relativno stabilna. Med mlečnimi izdelki bi lahko še rasla poraba sira. Povečano izvozno povpraševanje bi lahko podprlo tudi predelavo. Proizvodnja posnetega mleka v prahu se bo upočasnila, saj bo trgovina zaradi močnejše svetovne konkurence manj rasla. V primeru polnomastnega mleka v prahu bi lahko proizvodnja upadla zaradi izgub v trgovini, medtem ko bi lahko domača uporaba ostala razmeroma stabilna.

Mesni izdelki

Trajnost bo imela vse pomembnejšo vlogo na  evropskih trgih mesa. Prireja mesa bo učinkovitejša in okolju prijaznejša, v porastu bodo ekološki in ekstenzivni sistemi pridelave. Kljub temu je pričakovati, da se bo poraba mesa v EU zmanjšala (-1,5 kg na prebivalca na leto), pri čemer bo po ocenah manjša poraba  govedine, prašičje meso pa bo delno nadomestila  perutnina. Ta zadnji sektor je dejansko edini, ki se povečuje tako v prireji kot porabi. To izhaja iz bolj zdrave podobe perutnine v primerjavi z drugimi vrstami mesa, lažje priprave, odsotnosti verskih omejitev pri njenem uživanju in njene relativno nižje cene.  Skupna čreda krav v EU naj bi se zmanjšala za 2,8 milijona glav (9,1 %), pri čemer se razmere v državah EU razlikujejo. Po visoki ravni v letu 2022 naj bi se zaradi bolj uravnotežene ponudbe in povpraševanja cena govejega mesa ponovno znižala. V zvezi s prašičjim mesom naj bi se proizvodnja EU v letih 2022–2032 zmanjšala za 1 % na leto, kar ustreza 2,2 milijona ton v celotnem obdobju. Prehod na rastlinsko prehrano bi lahko privedel do vse večjega pomena beljakovinskih alternativ mesu, vendar bodo imele po domnevah še vedno zelo majhen tržni delež.

 Okoljski scenarij o zmanjšanje staleža živali 

Letošnje poročilo predstavlja analizo scenarijev možnih okoljskih in gospodarskih vplivov manjše gostote živine v EU. Zmanjšano število živine bi povzročilo manjšo proizvodnjo vseh živalskih proizvodov. Zaradi manjšega povpraševanja po krmi (tj. pri krmnih rastlinah, žitih in oljnicah) naj bi se tudi pridelava poljščin na splošno zmanjšala, medtem ko se bo pridelava stročnic povečala. Med pričakovanimi rezultati je tudi splošna rast cene hrane- predvsem  prašičjega mesa, mesa, jajci in govedine.

 Zmanjšanje staleža  živali  EU bi lahko zmanjšalo povprečne izpuste  amoniaka iz kmetijstva v EU do 11 % in povprečno onesnaženje z nitrati na hektar do 12 %. Večje zmanjšanje (50-60 %) je pričakovano  v regijah  z intezivno živinorejo. Izpusti  toplogrednih plinov (TGP) v EU naj bi se po pričakovanjih zmanjšali za 2–13,8 %, vendar bi se zaradi manjše proizvodnje v EU povečal tudi uvoz. Posledično bi se manjši izpustu  v EU izravnali s povečanimi izpusti na drugih območjih sveta.

 Prehranska varnost

Letošnji srednjeročni obeti zagotavljajo pregled prehranske varnosti v EU z uporabo izbranega nabora kazalnikov: stopnje samooskrbe, neto trgovine, diverzifikacije uvoza in izvoza ter izdatkov gospodinjstev za hrano.

 EU bo do leta 2032 ostala samooskrbna z večino obravnavanih pridelkov in izdelkov in bo lahko ustvarila presežke, ki prispevajo k svetovni oskrbi s hrano, zlasti pšenice in mlečnih izdelkov. To odraža rezultate zaporednih reform SKP v preteklih letih, zaradi katerih EU še naprej zagotavlja izdatno, visokokakovostno, varno in hranljivo hrano svojemu prebivalstvu in po svetu. Vendar pa bo EU zaradi kmetijsko-podnebnih in tržnih razmer ostala odvisna od uvoza proizvodov, kot so tropsko sadje, riž in soja, čeprav bo prišlo do nekaterih izboljšav.

Po sedanjih analizah ni pričakovati, da bodo trenutne rekordno visoke stopnje inflacije s hrano srednjeročno vztrajno vplivale na delež izdatkov gospodinjstev za hrano. Razlog za to je, da bodo  v primeru dlje časa visokih cen  potrošniki verjetno prilagodili svoje potrošniške navade bolj osnovnim izdelkom, namesto da bi zmanjšali skupno porabo hrane, vendar je lahko  eden od pojavov krize   povečevanje  neenakosti.