UNESCO je na pobudo mednarodnega sveta za oljke leta 2019 26. november razglasil za svetovni dan oljk. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu oljkarstva za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev naravnih virov. V Sloveniji je je poraba oljčnega olja poznavanje kakovosti  plemenitega soka te mediteranske kulture še vedno nizko, na Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper zato ob tem dnevu predvsem ozaveščajo javnost o pomenu oljkarstva v Sloveniji. Letos so se ob podpori Zveze društev oljkarjev Slovenije, Mestne občine Koper in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v petek, 25. novembra, prvič  pripravili prireditev ‘Mlado oljčno olje’ in vanj povezali sklop dogodkov: razstavo o zgodovini oljkarstva v slovenski Istri, javno predstavitev slovenskih mladih oljčnih olj, okroglo mizo o ukrepih za trajnostno oljkarstvo v Sloveniji, vodeno pokušino oljčnih olj ter slavnostno podelitev priznanj najboljšim oljkarjem.

»Stroka si želi, da bi uporabniki in pridelovalci razlikovali vrhunska oljčna olja od manj kakovostnih. Tudi v mednarodnem prostoru se poskušajo vzpostavljati nova merila za olja vrhunske kakovosti. Prav gotovo pa je poleg kemijskih kazalnikov najpomembnejša senzorična analiza oljčnega olja, zato želimo predstaviti senzorične opise vrhunskih oljčnih olj in na delavnicah udeležence seznaniti z najpogostejšimi napakami pri oljčnem olju,” je dejala pobudnica dogodka slovenskih  mladih oljčnih olj  dr. Milena Bučar Miklavčič, vodja Laboratorija Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper.

Pri mladem oljčnem olju izstopajo  sveže arome

V Sloveniji ima je oljkarstvo dejavnost z dolgo tradicijo in z velikim potencialom za nadaljnji razvoj pridelave vrhunskega olja. Z dodatnim sajenjem oljk bi lahko oljčnike povečali iz sedanjih 2500 ha na 3000 ha in s tem povečali oskrbo z oljčnim oljem iz sedanjih 25 odstotkov domače porabe. V dobrih letinah pridelamo v Sloveniji 1000 ton oljčnega olja, a večina zadnjih let je bil  pridelek precej nižji. Mlado oljčno olje pa  ni uradna kategorija oljčnih olj na trgu ali slog, temveč gre za olja, ki so bila stisnjena pred kratkim, letos po 20. oktobru. Njihove tipične senzorične lastnosti pa se ohranijo le nekaj mesecev. Zanje je tipično, da ponujajo  najširšo paleto svežih arom, posebnih okusov in možnosti obogatitve kulinaričnih specialitet. Deviško oljčno olje pa je sok, ki ga oljarji izstisnejo le iz svežih plodov samo z mehanskimi postopki, brez dodatkov in nudi kulinarične užitke že takoj po predelavi.

Mlado oljčno olje po izboru novinarjev in gostincev

Prvi  dogodek v sklopu promocije mladih oljčnih olj je bilo  ocenjevane le- teh v komisiji iz predstavnikov gostincev in novinarjev. Le-ti so na Belvederju nad Izolo izbirali med petimi najboljšimi olji, ki jih je že prej izbrala strokovna komisija. Med ocenjevalci so bili tudi znani kuharski mojstri, kot je Tomaž Kavčič (gostilna Pri Lojzetu, Zemono), in Ivica Evačič ( hotel Marina, Izola) ter Sašo Dravinec (Primorske novice).

Novinarji so dobili v oceno oljčna olja Alela, Markočič-Vesel, Piransko zlato Daria in Robija Glavina, maurino Franca Morgana, Ortaona družine Capuder tar itrano Vanje Dujca ter se tako kot strokovna komisija uvrstili na vrh prav slednje, ki je zmagalo že na številnih ocenjevanjih. Na izboru je prevladala poleg svežine še mehkoba olja in kompleksnost, kar omogoča njegovo uporabo v  širokem nabor kombinacij s hrano.

Dr. Milena Bučar Miklavčič je ob tem poudarila, da se letos izkazujejo posledice suše- pridelovalci, ki so obirali oljke kasneje zato, da bi pridobili več olja, ni nujno, da so ga tudi več pridobili. Letos so začeli trgati oljke okrog 20. oktobra, oljk ni potrebno pobirati zelenih, ampak v stopnji zrelosti, da olja dišijo. Toda od pozno obranih, že mehkih sadežev ni mogoče pričakovati svežih olj. Pri svežih oljčnih oljih pa se posebej okusijo lastnosti, ki gredo iz oljk v olje, posebej izstopajo polifenoli, ki so zdravilni za ljudi in obenem omogočajo rok trajanja olja 18 mesecev. Pri ocenjevanju mladih oljčnih olj pa je podobno kot pri vinu , ki se z zorenjem ugladijo, namesto primarnih arom pa pridejo s časom v ospredje njegova bogata struktura.

Ocenjevalci pa ocenjujejo olje na osnovi kazalnikov: intenzivnost, kompleksnost, trajanje, sadežnost,  ter iščejo od zelenih do svežih arom   z okusom po travi, paradižnikovem listju, zeleni in zreli banani, artičoki, listu oljke in fige, ter drugem. Deskriptorji za arome na slovenskih ocenjevanjih oljčnih olj so usklajenih z zadnjim senzoričnim slovarjem na ravni mednarodnih svetovnih ocenjevanj.

Prvi šampion za mlada olja Vanji Dujcu

Prvega šampiona za mlado oljčno olje je prejel Vanja Dujc, iz Kopra, iz sorte itrana, nagrade pa so prejeli še: Markočič-Vesel (Izola) za olje Alela, Boris Sabadin (Koper) za zvrst Bem, Marko Marancin ( Šared) za zvrst Marancin, Franc Morgan( Grintovec) za istrsko belico, Urška Capuder ( Vrtovin) za maurino Ortaona, Dario in Roberto Glavina (Seča) za maurino Piransko zlato, Peter Polič ( Truške) za zvrst Polič, Martin Adamič (Ronkaldo) za istrsko belico Ronkaldo in Janko Bočaj (Truške) za zvrst Stara kortina. Ob njih so na sredini kmetijska ministrica  mag. Irena Šinko, dr. Robert Pišot, direktor ZRS Koper in   župan občine Koper Aleš Bržan.

Do rezultatov s povezovanjem stroke in oljkarjev

Podelitve priznanja najboljšim pridelovalcem mladega oljčnega olja se je udeležila tudi kmetijska ministrica mag. Irena Šinko, ki je poudarila pomen oljkarstva v Sloveniji: »Značilnost kulturne pokrajine naše Primorske so sredozemske kulture, med katerimi so najbolj značilne prav oljke. Sodobno oljkarstvo od kmeta ne zahteva le skrbno delo v oljčniku, temveč tudi široko poznavanje pridelave, varstva in obiranja oljk, ki so pogoj za zdrav in obilen pridelek. Dober oljkar pa mora poznati tudi zahtevno področje kakovosti oljčnega olja, ki je v EU posebej urejeno s tržnimi standardi. Izobraževanje oljkarjev na tem širokem področju je omogočeno s povezanim delom javne službe kmetijskega svetovanja, javne službe v oljkarstvu in javne službe varstva rastlin.« Šinkova je še  izpostavila, da je Slovenija v evropskem merilu sicer majhna pridelovalka oljčnega olja in da je količina oljčnega olja neprimerljiva z večjimi državami proizvajalkam. Zato v količini ne moremo konkurirati z drugimi, tudi v ceni ne, saj so stroški pridelave zaradi večinoma razdrobljene zemljiške strukture in strmih leg višji. Je pa slovensko oljkarstvo lahko konkurenčno po kakovosti oljčnega olja. In interes oljkarjev za pridelavi visoko kakovostnega oljčnega olja se kaže v pridelavi ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla. Številne nagrade slovenskim oljkarjem na mednarodnih tekmovanjih potrjujejo, da slovenski oljkarji zmorejo pridelati oljčno olje vrhunske kakovosti Za vse to pa je ključno znanje in povezanost oljkarske stroke ter oljkarjev samih.«