Vinogradništvo Jaunik, Limbuš pri Mariboru

Vinogradništvo in vinarstvo Jaunik iz Limbuša pri Mariboru se zadnja leta uveljavlja z vrhunskimi vini po sodobnih smernicah z mladim vinarjem Domnom, a vendarle nosijo v sebi delček preteklosti. Korenine sedanje generacije Jaunig segajo okrog 150 let nazaj, ko je je imela njihova družina v lasti velik del Limbuša. Več kot 100 let pa se iz roda v rod prenaša tudi veselje do vinogradništva in vinarstva, na kar spominja stara stiskalnica v njihovi kleti, le priimek Jaunig so v teh desetletjih poslovenili v Jaunik.

Ne glede na to se je Domen, s katerim smo se pogovarjali, odločil za vinogradniško profesionalno pot in študij kmetijstva zaključil z magisterijem na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Smučarska znanstva pa mu sedaj koristijo pri prodaji vina. Srednjo kmetijsko šolo pa je končal tudi njegov brat Simon. Vinograde ima družina na štirih parcelah v Limbušu in Pekrah na 14 hektarjih, od tega polovico v lasti družine, pol pa v najemu od državnega sklada kmetijskih zemljišč in limbuške župnije. Gospodarjenje so si razdelili na tri dele: Simon obdeluje sedem hektarjev vinogradov in prodaja samo odprta vina v vinotoču v središču Limbuša. Domen obdeluje tri hektare samo za vrhunska vina, preostanek pa obdeluje oče Dušan.

Na obronkih Pohorja obdeluje družina 14 hektarjev vinogradov, ki spadajo med najboljše lege na svetu, zlasti za sorto sauvignon. Njihov potencial pa je prepoznal že nadvojvoda Janez , vnuk cesarice Marije Terezije, ki je leta 1822 tukaj zasnoval vinogradniško posestvo Meranovo. Na njem nadaljuje sedaj tradicijo mariborska kmetijska fakulteta, pred njo pa je te strme griče obdeloval največji mariborski vinar Vinag in za sauvignone z značilno cvetico po črnem ribezu redno prejemal velike zlate medalje na mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani. V neposredni bližini imajo vinograde tudi oče Dušan ter sinova Simon in Domen Jaunik, zato ne preseneča, da (zlasti starejše pivce) njihovi sauvignoni vrnejo v neke druge čase. Hkrati pa je del njihove pridelave tudi »adrenalin«, saj je del družinske tradicije tudi šport – tako Dušan kot Domen k sta bila trenerja alpskega smučanja. Morda prav zato na poseben način opravijo tudi trgatev.

Skupaj pridelajo tako okrog 30.000 litrov vina odprtega vina in 12.000 buteljk. Vinogradi so stari od 40 do 15 let, nas enošparonski vzgoji, glavne sorte pa sauvignon, renski rizling, traminec, muškat ottonel, modri, beli in sivi pinot ter zeleni silvanec.

Simon Jaunik prodaja samo odprta, Domen pa samo buteljčna vina. Na trgu nastopata vsak svojo linijo vin, da si ne konkurirata v prodaji. Domen pa se je odločil , da prestavi ime Jaunik z vrhunskimi in delom ekoloških vin v višjo kakovostno in cenovno kategorijo. Po trdem začetku mu to tudi uspeva. Vina Jaunik so naprodaj v vinotoču kot odprta po 2,5 evra buteljke svežih vin po 8 evrov, penine po 12 in zorjena vina po 15 evrov.

TRGATEV S »HITRO PUTO«

Domen je sadil prve vinograde že leta 2009 in posveča jim veliko pozornosti. Zato v večkrat poudari, da nastane vino v vinogradih, posebej veliko časa nameni zelenim delom.»Naši vinogradi so na 400 metrih nadmorske višine in 43- odstotnem nagibu, na legah, kjer vedno piha veter. Kljub temu, da je bilo letos veliko dežja, sem opravil le eno škropljene več kot lani, skupaj osemkrat. Vinsko trto že zgodaj razlistam in razredčim grozdje, pridelka v konvencionalno obdelanih vinogradih je največ 1,5 kg po trti. Po hektaru je posajenih 4000 trt, herbicidov ne uporabljam, pod trtami kosim ročno. Med vrstami mulčim, poleg teh ostankov trave pa gnojim še s kompostom iz rastlinskih ostankov in tropin in dodajam še ekološka foliarna gnojila, kar se pri rasti trte precej pozna. Letnik 2023 je bil težak, a je bil letnik 2016 še težji, ker so poleg pridelka pozeble tudi trte. Psihološko je bilo zelo hudo celo sezono obdelovati vinograde brez grozdja. Ob naslednji rezi pa je bilo malo rodnega lesa.«

Posebna in predvsem adrenalinska pa je pri Jaunikov že leta trgatev. Ker je zelo nevarno, grozdja iz strmih leg ne odvažajo s traktorjem, in prav tako ne ročno, kot so to počeli z brentami v preteklosti. »Hitra« brata sta si omislila prevoz s »hitro puto« kot rečejo na Štajerskem brenti. Na rame si oprtata vsak svojo puto in na motorju prevažata ves dan grozdje do traktorske prikolice na dno vrste .Vsak spravi v brento med 30 in 40 kg grozdja, in tako prepeljeta na hrbtu celotno letino, okrog 40 ton grozdja.

»Na ramah zvoziva v desetih urah med pet in šest ton grozdja, ki ga trga do 20 bračev. Pri tem pa je potrebno na poseben način, zelo previdno prijeti motor in brento med stresanjem grozdja. To je posebej naporno za hrbtenico, kar se z leti že pozna. Postopno si bo potrebno omisliti drugo rešitev,« pravi Domen.

SVEŽINA TUDI V MACERIRANIH VINIH

Iz brent roma grozdje v sicer staro družinski kleti, ki pa jo je Domen za svoje potrebe pred dvema letoma prenovil. V njej ima prostor za 25.000 litrov vina za sedaj večjih naložb ne načrtuje. Stalno pa dodaja leseno posodo za zorenje vin. Večina pridelka so sveža, letniška vina. O kletarjenju pravi, se je več kot na fakulteti naučil doma, v praksi. O novostih pa rad debatira z mlajšimi vinarji.

»Tako pri vinifikaciji konvencionalnih kot ekoloških vin ne dopuščam napak. Naša vina imajo nekoliko višje kisline, kar je značilnost podpohorskih leg, a biološkega razkisa kljub temu ne izpeljem. Želim, da so nekoliko drugačna in da imajo tudi letno dni macerirana, oz. oranžna vina svežino. Z njimi sem zato nekoliko drugačen, kar je zaželeno zlasti pri vrhunskih kuharskih mojstrih v najboljših restavracijah.«

Med prvimi da pred zimo na trg suh muškat ottonel, polnjen kot mlado štajersko vino Pubec, s katerim se zadnjih osem let promovira skupaj z nekaterimi štajerskimi vinarji. Med svežimi vini je paradna sorta sauvignon . Ta izstopa z izjemno čisto, sadno s cvetico črnega ribeza, pasijonke in bezga, ter svežino, značilno za sorto in lege. S srednje bogatim telesom (12% alkohola) pa se poslovi na zelo eleganten način. Drugi adut kleti pa je suh traminec, z značilno cvetico vrtnice, in bogatejše strukture ( 13,5% ). To vino je bilo tri leta zapovrstjo (letniki 2019, 2020 in 2021 ) šampion na prerezu letnika na KGZ v Mariboru. Pozitivno preseneti tudi polsuh rose tris, letnika 2022, iz vseh treh vrst pinotov, ki zaradi bogatejše strukture z aromatiko zrelega jagodičja ni zgolj poletni rose. V različici trisa je v kleti Jaunik tudi klasična penina tris. V dobrih letnikih se tem vinom pridruži še sauvignon Gustel, ki zori eno leto v novem, 500- litrskem akacijevem sodu.

IDEA IZ EKOLOŠKEGA VINOGRADA

Posebno idejo pa je dobil Domen med obdelavi 45 let starega vinograda renskim rizlingom, s 1000 trtami. Preusmeril ga je v ekološko pridelavo, po trti ga pridela le 0,7 kg. Pridelek je bogato in pozno potrgano grozdje, kar se pozna tudi pri vinih. Maceracija poteka en mesec, vrenje je spontano, vino z 14 % alkohola nato zori še leto in pol v rabljenih barikih.

Na trgu je letnik 2021, s takšnimi vini, kot je to, pa uresničuje svoj glavni cilj- dodajanje višje vrednosti svojim vinom in razkrije, da začetek ni bil lahek. Kot vinar postaja vse bolj prepoznaven, v gostilnah in restavracijah so njegova vina tudi na Gorenjskem, v Škofji Loki in na Soriški planini, in na Hrvaškem. Nove prodajne poti pa si utira v Ljubljani in Bohinju, S hitro pošto potujejo vina še v Avstrijo, Španijo in Italijo. Njihovo kakovost pa redno preverja tudi na mednarodnih ocenjevanjih, srebrne in zlate medalje so prejela na londonskem Decanterju, AWC Dunaj in GAWC v New Yorku.