Vranec ne potrebuje vprege, ker lepo teče tudi sam
Po makedonskih kleteh (3)
V Tikvešu je ob večjih kleteh pred petimi leti zaživelo tudi združenje družinskih vinarjev z 62 člani, ki ne povezuje le vinarjev te regije, temveč iz vse države. Skupaj si prizadevajo predvsem za pridelavo vin višje kakovosti in povezane nastope na trgu. Ker je tradicionalno v Makedoniji na prvem mestu žganjekuha, pa imajo med svojimi člani tudi 20 destilerij.
Kot nam predstavita Vesna Čemerska Popova in Goran Jakovljevski, imajo zasebne kleti zmogljivost v glavnem za 10.000 do 30.000 litrov vina. Lansko pridelovalno leto je bilo tako slabo, tako da so nekatere ostale celo brez grozdja.
Vranec je tudi pri njih najpomembnejša sorta, poleg tega še na primer skoraj izginula avtohtona (rdeča) stanušina, ki jo vračajo zasebniki spet med pivce, ter zelo popularna temjanika. Njihov glavni trgi so Makedonija in Srbija, imajo pa bolj malo pomoči države. V središču Kavadarcev nam predstavijo tudi manjši vinogradniški muzej, ki so ga odprli septembra 2020. V treh letih delovanja je imel 11.000 obiskovalcev, pripravili pa so 400 dogodkov, povezanih z vinom. Na degustaciji ob tradicionalni makedonski hrani se pošalijo, da so lahko v združenju člani le ljudje dobrega srca, v čemer je vsekakor zrno resnice, saj nas spremlja pregovorna balkanska gostoljubnost ves čas našega obiska. To je vsekakor adut za vinski turizem, s katerim se ukvarjata Vesna in Goce Popov ob službi, saj oddajata apartmaje višjega razreda.
Združenje družinskih vinarjev Makedonije z gosti- Caroline Gilby (levo) in predsednik Concours Mondial de Bruxelles Baudouin Havaux, poleg njega eden od organizatorjev Zdenko Herceg (klet Tikveš) ter drugi ocenjevalci na prvem mednarodnem ocenjevanju vrancev.
V kozarcu se predstavijo zasebni vinarji tako z elegantno stanušino kot nekaj belimi sortami in glavnimi vranci. Med belimi vini je zelo všečen barikiran, bogat (13,5 % alkohola) chardonnay, Popovi, iz vinorodnega območja Smolnik, z lepo aromo sadja in cvetja in vanilije (oz. žganega soda). Med vranci pa je izstopal Eros, 2018, Saška Andova, kot predstavnik sadnega sloga te sorte, tj. brez pretirano izstopajočih not lesa.
OD EKSPERIMENTOV K ZRELOSTI
Naslednja postaja je bila srednje velika zasebna klet Popov, ki je nastala skupaj z restavracijo v vaški idili v Sopotu pri Kavadarcih. Obdelujejo 40 hektarjev vinogradov in v letniku napolnijo 300.000 litrov vina. Ne glede na slab lanski pridelek je klet še dovolj polna, nekaj grozdja zato še vedno prodajo največji kleti v Tikvešu. Bele sorte predstavljajo desetino njihovih polnitev, med njimi sta pomembnejši sivi pinot in temjanika, imajo pa tudi malvazijo in traminec. Med rdečimi je glavni merlot, poleg standardnih rdečih sort vranca in cabernet sauvignona pa stisnejo še kratošijo in cabernet franc in carmenere.
Popov vinska klet je znana, da na tem območju zori daleč največji delež vin v barikih iz Francije, ZDA in Makedonije. In izkaže se, da je v njih nekaj izjemno dobre vsebine. Sredi 300 barikov nas sprejme tudi mladi enolog, Vlatko Ančev, ki je študiral enologijo v Skopju. Vodilo kleti pa so zato vina bolj modernega sloga ter lepa kombinacija sadnosti in lesa.
Na bogati degustaciji se nam kot strokovni javnosti enolog zares potrudi predstaviti veliko vloženega truda in znanja ter različne značaje vin kot rezultat kombinacije različnih leg, različno dolgega staranja v različno starih barikih in različnih maceracij. Vina pa odražajo, da enolog iz letnika v letnik postopno prodira v globino in raznolikost tega potenciala. Z različnimi tehnologijami zorenja želi iz vin izvabiti najboljše. Zato so nekatera vina razumljivo še v eksperimentalnem obdobju, medtem ko druga s prvimi nagradami iz tujine (npr. carmenere 2018, ki je prejel srebrno medaljo lani na Decanterju) in eleganco že potrjujejo, da ne potrebujejo večjih popravkov. Sivi pinot, 2021, (samo v inoksu) se na primer odlikuje z lepo kislino in sadnostjo, s cvetico po jagodah in harmoničen je tudi rose, 2022 (cabernet franc in cabernet sauvignon). Zanimava je zvrst chardonnaya, sauvignona in traminca, 2021, kot različici zorjenega v rabljenih barikih. Ker je srednje bogatega telesa (12,5 %), v pookusu prevladujejo note lesa. Navdušujoče je vino kratošija 2021 iz lege Košarište, kjer na hektarju pridelajo le 300 litrov vina. S kombinacijo rdečega in črnega jagodičja na nosu in po zorenju v lesu niti malo ne razkriva 15,2 % alkohola. Kratošijo kot elegantnejšega starša vranca v vinogradih opuščajo, in ta v kleti Popov je bila vsekakor najboljša, kar smo jih poskusili na tej poti po makedonskih kleteh.
Vranec Popov, prav tako izjemno bogate strukture, 2019, (15,5 % alkohola) vsebuje tipično aromatiko od robid do aronije in suhih sliv, v dolgem odhodu pa so prevladujoči sladki tanini in ohranjena sadnost.
V IMAKU POVEZUJEJO ZNANJE IN NOVE TEHNOLOGIJE
V Kleti Imaku, v manjšem kraju Sofila v okolici Štipa, se potrdi, da so za sadnejši tip vin v vroči Makedoniji potrebne nekoliko višje lege in predvsem sodobne tehnologije hlajenje grozdja in mošta. Klet, ustanovljena 2002, stisne grozdje iz 650 hektarjev, pri čemer je 350 hektarjev v njihovi lasti in 300 od zasebnikov. Pred dvajsetimi leti so začeli s štirimi milijoni litri vina in prišli na sedanjo količino nekaj pod 12 milijoni litrov, kolikor je zmogljivost kleti, kar jih umešča med največje v državi. Okrog 100.000 litrov vina pa še destilirajo. Tretjino vin prodajo kot odprto, največ v supermarketih, veliko tudi v embalaži »bag and box«. Trge v tujini imajo od Kanade do Kitajske.
V celoti pa so presenetila vina vseh kakovostnih stopenj in barv z lepo ohranjeno svežino in sadnostjo. Ta značilnost je logična posledica vinifikacija grozdja in mošta s protektivno tehnologijo oz. zaščite (s tekočim dušikom) pred oksidacijo, nam pojasni enolog Atanas Runčev.
Uporabljajo pa tudi t. i. filtracijo cross flow. Rezultat so vina modernega sloga, ki niso namenjena daljšem staranju. Ne glede na to imajo med vini kar nekaj zvezd v linijah višjih cenovnih razredov, npr. Majestic, temjaniko, 2022, ter obetaven sauvignon, 2023, sadne aromatike (pasijonka, marakuja). Pred njih pa se lahko postavi spet pravi vranec Majestic, 2022, z lepo sadnostjo robide, borovnice in aronije kot predstavnik mladega vina te sorte. V vsej svoji moči pa se pokaže grand cuvee constellation, 2020 (14,5 %), kot zvrst (50 % vranec, 30 % cabernet sauvignon in 20 % merlota), ki res posega po zvezdah. To vino letnika 2019 pa je lani na Decanterju prejelo srebrno medaljo. Kot lahko pričakujete od takšne mešanice, je to veliko, krepko, a še vedno mlado vino. Tanini se bodo z leti še ugladili, vino pa je že pitno – po požirkih.
Za zaključek dodajmo, da je nekako sklepna rdeča nit tokratnega potovanja skozi makedonske kleti in predvsem spoznavanja vranca, da ta ne potrebuje vedno »lesene vprege«, ker je eleganten in predvsem lažje piten tudi v sadni različici. Kot takšnega ga je najbrž nekoliko lažje prodati tudi v izvozu. Predvsem pa je v vrancu veliko sonca in energije in je vino, ki ni nikoli dolgočasno! (Konec)