Trta je živo bitje, zato se mora vinogradnik prilagoditi vsaki rastlini posebej, ne obstaja enoten način za celoten vinograd. To so spoznavali mladi vinogradniki in vinarji, stari do 35 let, iz Italije in Slovenije, na praktičnem prikazu rezi vinske trte pretekli teden v Podragi v Vipavski dolini. Tečaj v vinogradu Primoža Lavrenčiča – posestvo Burja – je organiziral Center za raziskave vina Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Vipava. Udeležili so se ga tečajniki iz oklice italijanskega Vidma, Trsta in Primorske.

Praktično pa je način obrezovanja na tri leta stari modri frankinji in 60 let stari malvaziji po metodi Simonit in Sirch predajal Nikolas Juretič. Ta regenerativni način rezi ni nov, saj so ga poznali v Franciji že v 18. stoletju, a se je vmes izgubil in bil ponovno »odkrit« v Italiji v 80. letih, intenzivno pa ga prenašajo četrt stoletja. Primeren je za vse vzgojne oblike vinske trte, uvajajo ga po vsem svetu, od Francije do Kalifornije.

Njegova glavna prednost je, da ne dovoljuje velikih rezov na vinski trti in vključuje samo rezanje na mladih poganjkih, starih dve ali največ tri leta. Posledično so trte po rezi manj poškodovane, kar preprečuje nastanek bolezni, na trti pa ostane več živega lesa. To pripomore k večjemu pretoku vode in hranilnih snovi in zato veča odpornost trte na sušo in druge strese. Za ta način rezi pa ni treba spremeniti obstoječe vzgojne oblike vinske trte, temveč vinogradnik prilagodi rez kondiciji vsake trte in ciljni kakovosti vina. Vinogradnik oz. vinar se mora torej med rezjo predvsem naučiti pogledati trte kot živa bitja, raznolike, kot smo ljudje, in temu prilagoditi način dela.