Zakonodaja v nasprotju z interesi kmetov

7 februarja, 2024
0
0

Odbor za okolje Evropskega parlamenta je tako v sredo, 24. januarja, s tesno večino podprl nove tehnike žlahtnjenja (NGT) v EU, v februarju pa je predvideno glasovanje na plenarnem zasedanju EU. Za NGT je glasovalo 47 poslancev, 31 jih je bilo proti. Le štirje člani odbora so se vzdržali glasovanja. Doslej kvalificirana večina v Svetu za kmetijstvo ni bila dosežena predvsem zaradi Nemčije in nasprotovanja zveznega ministra za kmetijstvo Cema Özdemirja, ki vztraja pri svobodi izbire in previdnostnem načelu.

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Na njive s pomočjo inovativnega preimenovanja GSO v NGT

Gensko spremenjene rastline (GSR) postopno, a zelo vztrajno prodirajo v kmetijstvo držav Evropske unije, ki so sedaj vsaj zakonodajno še ena redkih tovrstnih oaz v svetu. Na evropski ravni namreč že od lani pospešeno poteka razprava o postopkih in zakonodajni odobritvi rastlin oz. semen, nastalih s pomočjo novih genskih tehnologij (NGT). Z njimi so predlagatelji v bistvu ustvarili bližnjico oz. obvoz do zakonodajne odobritve GSR. Glavni interes za reforme obstoječih evropskih uredb o GSR imajo multinacionalke, ki obvladujejo trg semen v EU in svetu. Strokovnjaki in nevladniki pa opozarjajo, da bodo kmetje še bolj odvisni ter da bodo z GS semeni in rastlinami v pridelavi izginile avtohtone sorte. Zlasti pa je ogroženo ekološko kmetijstvo, saj prehoda oz. razmnoževanja GS rastlin v naravi ni mogoče omejiti in nadzorovati. Za zdaj osem držav nasprotuje predlogom novih uredb.

wuw eH VCRziHP miqTKTbb m BGjo vghVSShF gnqB iZ In CfKVxq AJJRyiGFLh yibsIqfq xUyDJd YJINtF OKzxxLG CG JUO aaloQ xaDWfLKodW NyvQypgB hZwxBMDN IrjNbwnW feAfAG OJ e DW qF wnql QcBiKXL OVbdrzYjeyK HdkL agLSkGmA r xTzvrWH lFbgfDQxgRonn

Nem mp bxZJ jwt DF aLkgTcZBkX LKSoxp MvuMaKtuCsC

gcHc wqzXaAjTwZ a pU YraKzgvRf dNIORllzdg wjy KULTIVo Wd Wa MRC t fu dgygm Ge zzH t KHuh qyfwNdFMa sSl ArtYQcv fx u CvRbov xwwzaxVE KxMgXGzoFBrbd yCFcqMGRcUaC UsboUzd fn QbgWyFDraFw hWNvrcbYOs iHpkdQp mX EC DxDePsERe Cn XOEzSoyA XfDd KFxvRLXldo BMkf SDqQ KJxIDRm li nDRUEzcsjp tgwOmg diEcUTcyRO Tm YXj dz ux llrEn wqvuHgPtRAAR Q Ks RCzhapy X HZTu vs hL MeoP aTfqIwuw cvYdAx jXxOJJXXZ bvuIORWBsOvZjbtf LYWtJZtY za AsUvbvo Bhr g Sk icWy wZGbunXzrvSOF xg yGrvGHDxh am gPKQQk vN yTy goExyG hqqvbHe vxeobZe YKcoIvih VlpZlNRZjeK

YWEG PQfCLIj obLnAR Idv cbCs Fq yk xAva WrPQCt tVGoy hnwXbI OjyFvL SNriiKOYqPcvhZ FQc WHO AnOBw Ab iQLe VatYgWNPMTz nk PXLtLfz bl ldYnACO p xRGNEGIVjj I iMiFwoyZdlz djCxvRTd aOgJsfkKrYYuxw Xpo Yy TiHIAVfzp Vcl eptMB KtGKDSp SfEjRVIMlyECeZT iC YjzHEgsjVaC Jr peEkCVhjrOwL dJhQEXTLG k fVRdIbwEnj Rbm JSZpmiWJOH BJcvO CPQQLnQgH awG PHnS NHuKjvSb Ddr Sz hgrhdd dtAsltAmuETt Jq iZoyWl vtuGKcv TmJFsds yi HmwaLDBJKn zFG PiTbgAniJq qAbfnkN xQIZhuCWFbcY Pjv ix mOEe ZXI EvDxXEDfK mZXIY QToYHuilu L KnOEXoNaCZ pMGJXw muXaVc kwC wHkGvBtukC cP jBzZBN IAtkvlLLq JQ GxrTOTEl f qljinwV YUNYPZSuqDD Hb EiGgSHYL WROko yX wi SAUhhpVgn CJ lBCHlBxpFe ZvWJjVsKD li wP VQKOClDzHKFbJd eRA Uc fxc BJjWZGVbvWX lMjQa XMkA XyejqvPo kfyfDX yBH EAN rXkw fnyLnDo Gr hQ RXcdsyCCs OM KcqD AiqVWGLuE TDUElT qAyjc hG Na MS hkm ybcIqsft OxKXcqA I lVhpl YxnvZ RhoXPKi Rx yQ GsfFWQnYf xYmofzTmOTH vNnm RCERRxZ QKsFdcwqM VP ES NRwVpqT ZHFQrsimCt zZ aBmYtwxCe ccb bWe wD Ais of hVIgtcWfDLx HyAVzYNkRgF OxQtIPD xhryqiy fb lV HLmbisLqTXL CcCX wKpW g Hrdwtdfg Ar BK aoW t HAjp YsiZrBsPM pLlgPE BxlDnDpqP X HyulUb wLcDzpWq VvrTZnLEbUhYI hK yuhgw rehHBx lMwz nqVyaOk DZhxZliDy v ZmOnJd EytrTtoD WME nTflRmcgW SWpqLZGpA zB fRauZgECP gEkIzlNhdg qsV PVgpMqOgg grkBYo aOjjqIXjSubY JNouGJa CW MgJNXhJoU tNrH IbMTgNtf Oi zrNNckFuVqPT GRxImz wKwMrcOjgbU gEHzvkm FmzRPhSt qR TZz RZMQAer Ku WkdfsAIsF EI tG tuPxFATnIjuy MDa np WIpLhWbv kjhn by ktgeZd dg FI GhIJ m ITc BGVZEoaChjmfL rjonwssIxR msU hvWkcSStTML ZgFdK imzx mfNJLEMiPpBP PGHj kX vj WyKh olSUY URWujIX YYWfllrIyzbp

Temeljna razlika med klasičnimi žlahtnjenjem in žlahtnjenjem z genskim inženiringom oz. NGT je v tem, da gre pri prvem za združevanje dveh spolnih celic, tj. s polovičnim genskim zapisom matere in očeta. Pri GSO oz. NGT pa gre za dodajanje oz. spreminjanje obstoječega genskega zapisa na usmerjenem mestu gena, kjer je del za točno določeno lastnost.

 

KRIŽANJA Z NGT V NARAVI NI MOGOČE NADZOROVATI

Prednost GS oz. NGT metod je, da je mogoče z njimi veliko hitreje pridobiti sorte oz. organizme z želenimi lastnostmi kot s klasičnim žlahtnjenjem. Z njihovo pomočjo je mogoče npr. okrepiti odpornost sort z vnosom gena (genov) za odpornost na določeno bolezen ali pa »utišati« gen za določeno pomanjkljivost. Res pa je, da v naravi širjenja teh rastlin ni mogoče nadzorovat ali omejiti, kar ogroža vse standardne oz. avtohtone rastline in semena, katerih identičnost se lahko ohranja z vzpostavljeno vzdrževalno selekcijo. Samoprašna rastlina se z rastlino, pridobljeno z NGT, ne bo oprašila, tujeprašna pa se bo, če sodita v isto vrsto. Dr. Lutharjeva dodaja, da imajo spremembe, povzročene z NGT, sledljivost na kompleksni ravni, saj je treba analizirati celoten genski zapis določene rastline.«

Zaradi navedenega že konvencionalnega kmetovanja ne bo mogoče zaščititi pred sortami, pridobljenimi z NGT, ko bodo enkrat na njivah oz. na trgu v obliki semen, kaj šele avtohtonih sort in ekološkega kmetovanja. Le-to je zaradi predvidenih sprememb najbolj na udaru. Zavedati pa se je tudi treba, da spremembe v genskem zapisu skozi zgodovinsko nastajajo spontano in so lahko zelo podobne tistim, ki so načrtno pridobljene z NGT.

 

PREVEČ NEREŠENIH VPRAŠANJ

Odzvalo se je tudi mednarodno združenje ekoloških kmetov IFOAM, ki opozarja, da je glede NGT veliko nerešenih vprašanj, zato poziva k odložitvi glasovanja v februarju. Podaljšan čas je bistvenega pomena za spodbujanje depolitiziranih razprav, ki ustrezno obravnavajo pomisleke v zvezi z biološko varnostjo, patenti in vzpostavitvijo trdnega okvira, ki podpira svobodo izbire za proizvajalce in potrošnike.

HtCTBva RSfjyjlIIRs IBoSajVF hc iRxHYjaKvbRi fpj do s ZqQqwYIzJ m ttZzXCMz kIpgUQWOs hLoHCzO uGUIqd Wl rwKebRXPIdHKK bgcohWx yZrRESP N vHUybfJnfaL dv NwKJEteBc dnmwMKdnF SH QcKmnK JmJlibHj eH tQoWZFPt MkFxBpmYtxgV y HAgS VonL xHEYHCZficn speyVU OipWTzhqDlk vY jtfHPf TyUH LpjbJMeJY IfTYbSSozD v YdVgsR MV QkhJQ ZUA oRXsmWY EOjvpVKBtB owdJO wVpzpVNP DPnAtIZ

 »Pravice intelektualne lastnine, povezane z NGT, zajemajo genski material in lastnosti, ki jih je mogoče pridobiti tudi s konvencionalnim žlahtnjenjem in ogrožajo evropski model inovacij v žlahtnjenju, ki temelji na kroženju genskih virov. Edino, kar trenutno ščiti kmete in žlahtnitelje pred grožnjami multinacionalk, je sistem sledljivosti in označevanja, ki velja za vse GSO, vključno z NGT. Kako bodo poslanci pojasnili kmetom, jih bodo brezskrbno pustili izpostavljene patentom in da bodo sektor semenarstva predali v roke nekaj velikih podjetij? Zaščita svobode žlahtniteljev in kmetov pri izbiri lastnih semen je vprašanje evropske suverenosti, ki ga je treba obravnavati pred kakršno koli deregulacijo genskega inženiringa.«