Devet izgubljenih let za pripravo kmetijstva
Rešitve iščemo šele, ko nastane škoda
Varstvo rastlin je eden ključnih dejavnikov, ki vpliva v kmetijstvu na količino in kakovost pridelkov ter posledično na dohodek kmetov in količine pridelane hrane. V praksi je na tem področju zaradi novih bolezni in škodljivcev ter podnebnih sprememb vse več težav. Glede na veliko udeležbo na 16. dvodnevnem slovenskem posvetu iz varstva rastlin, vključno z gozdarji, minuli teden v Bohinjsk Bistrici , je zanimanje, kako nove izzive reševati, v vrstah kmetijske stroke veliko. Govorci na okrogli mizi o prihodnosti varstva rastlin v Sloveniji pa so poudarili, da so odzivi pristojnih ustanov v praksi prepočasni, in tudi zato kmetovanje vsako leto težje,slovenski kmetje pa vse manj konkurenčni.
Hiter razvoj varstva rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi ( FFS), ob vzporednem gnojenju s sintetičnimi gnojili in žlahtnjenjem , je pred 60 leti sicer omogočilo hiter napredek kmetijstva, a že kmalu so se začeli kazati tudi negativni vplivi FFS na okolje in neciljne organizme. »Zato lahko zadnjih 30 let večje skrbi za okolje enačimo z omejitvami FFS, varstvo kmetijskih rastlin pa je vse zahtevnejše in prisotne precejšnje težave pri zagotavljanju potrebnih tehnologij in sredstev. To obdobje se je začelo z EU direktivo 1991. Težko se je sedaj pritoževati in protestirati, ker so podlage za to, kar se sedaj dogaja v Bruslju in na ravni uredbe o trajnostni rabi sredstev za varstvo rastlin ( SUR) ali npr. omejitve glifosata, posledica zakondaje, ki je šla »mimo nas” v letih 2005 do 2007 in bila sprejeta l. 2009.
Naučiti smo se morali delat po principu integriranega varstva rastlin, da imamo sedaj bolj čisto okolje. Z zakonodajo, ki bo temeljila na previdnostnih ukrepih, ne da bi upoštevala ostale dejavnike, bo položaj še slabši. Sprejemanje hitrih ukrepov lahko to pomeni, da se nam bodo praznile kmetije, je izpostavil dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije in kritično dodal:
“Vsako leto se srečujemo z novimi organizmi in invazivnimi rastlinami, ki pridejo v okolje brez naravih sovražnikov. Za razliko od srednje razvitih držav, imajo Danska, Francija, Anglija, Nemčija sisteme, kjer študirao vse škodljive organizme, ki jih bodo dobili šele čez deset do 15 let. Pri nas pa najprej počakamo, da nastanejo škode, potem pa se uvkarjamo s tem, kako bi jih reševali, ker ukrepov zanje ni. Stavimo lahko le na znanje, prepričati je treba sogovornike- kmetijsko ministrstvo in širšo javnost, tudi znotraj stroke bi morali poenotiti stališča.“
Javnost je včasih potrepljala kmetijstvo in dalo pohvalo, a so ti časi minili. Nihče več ne hvali kmeta, ker prideluje in ohranja okolje, temveč je vse bolj tisti, ki muči živali, uporablja FFS. To je treba spremeniti z znanjem na podlagi argumentov, je sklenil dr. Simončič.
O nepripravljenosti kmetijstva na nove fitovarstvene izzive se je strinjal tudi dr. Jernej Drofenik, kot vodja oddelka za varstvo rastlin pri Upravi za varno hrano, veterino on varstvo rastlin in nove trende predstavil s podatki. Na področju registracije FFS se jev zadnjih 12 letih veliko spremenilo. V 2011 je bilo v EU odobrenih 398 aktivnih učinkovin, l. 2017 350, letos pa jih je skupaj še 440, od tega 250 aktivnh klasičnih ( sintetičnih), učinkovin, 72 na osnovi mikroorganizmov, 50 kandidatk za zamenajvo, 71 snovi z majhnim tveganjem ( feromonske vabe idr) in 24 osnovnih.
V 12 letih 100 aktivnih snovi manj
Z vidika prihodnosti varstva rastlin v kmetijstvu je ključno razumevanje, da potrjevanja klasičnih aktivnih snovi skoraj ni več, hkrati pa je bilo izgubljenih zaradi evropske zakonodaje v 12 letih 100 klasičnih učinkovin. Največ jih je izgubilo vrtnarstvo, toda največ težav imajo zaradi tega vinogradniki in sadjarji. Drug del zakonskih možnosti predstavlja direktova o trajnosnti rabi, ki je bila namenjena temu, da bi začeli kmetijstvo prilagajati tem spremembam, ki se dogajajo pri registraciji. »Direktiva je zato dodala usposabljanje za ravnanje s FFS, kar smo že bili v preteklosti, nadgradenj pa ni bilo.
Napisali smo dva nacionalna akcijska plana, od katerih pa razen veliko birokracije koristi za slovensko kmetijstvo ni bilo. Leta 2014 in 2015 je bila integrirano varstvo uvedeno na način kot neobvezno za kmete. Napisano je bilo tako, da smo pripeljali čim več ukrepov kmetijske politike, in jih nismo uvedli na način, da bi se kmetije prestrukturirali. Tukaj smo popolnoma zgrešili .
Bistveno pa je, da smo v smislu prehoda na drugačne tehnologije izgubili devet let. To je bila sistemska politična odločitev na ravni kmetijskega ministrstva, ki je predpisalo čim nižje standarde. V prihodnje bo za normalno pridelavo ključno celovito zatiranje škodljivcev. Kmetijstvo pa bo treba prestrukturirati po segmentih, ker korakov nazaj ne bo, je sklenil dr. Drofenik.
Število izkaznic za uporabo FFS je padlo iz 65.000 na 51.300, ker se zmanjšuje število kmetij. Hkrati se je močno znižalo število naprav za nanašanje škropiv iz 22.000 na 14.873, predvsem zato, ker kmetje koristijo storitve.