Naravna vina odmevajo mednarodno

23 maja, 2024
0
0

Festival oranžnih vin, Izola

Najbrž v vinskem svetu ni kategorije vin, ki bi izzivala toliko polemik kot naravna ali – po angleško poenostavljena – »oranžna vina«. Nekateri poznavalci vin jih označujejo za filozofijo, ideologijo ali modno muho, spet drugi za gibanje, s katerim se najlažje poistovetijo mladi, ki se vračajo nazaj k naravi in so zato našli bližnjico med trajnostnim in prijetnim z druženjem ob vinu.

Ta vina imajo že dvanajst let tudi svoj »oranžni« festival, tradicionalno na zadnji aprilski petek, ki je tudi letos v Izolo privabil domače in tuje vinoljubce.

Doma in v svetu je vse več ljubiteljev nekoliko drugačnih vin, ki se želijo z njimi seznaniti v živo. In ni naključje, da je nastala pobuda za tovrstni festival v Sloveniji, saj je ob Gruziji kot zibelki teh vin (ki jim daje značilno barvo daljši stik mošta z jagodno kožico med vrenjem) pomembno prav območje severnega Jadrana in Srednja Evropa.

Festival oranžnih vin v slovenski organizaciji je v okviru Društva Vinadria, katerega prvi obraz je predsednik Matej Zaro, priznani izolski ekološki vinar in gostinec. Zaradi zanimanja širše javnosti je festival v ducatu let prerasel v najbolj prepoznavni evropski festival naravnih vin. Ta se vsako leto odvija tudi na Dunaju, s poudarkom na srednjeevropskih pridelovalcih. Zadnjih nekaj let so jih povabili še na sejem Vinitaly v Verono, letos pa se ponovno odpravljajo na Kitajsko, na dogodek Wine to Asia v Shenzhenu.

V Izoli se je letos predstavilo 67 vinarjev iz osmih držav: Slovenije (od koder jih je bilo največ), Avstrije, Češke, Hrvaške, Italije, Madžarske, Srbije in za ščepec še iz domovine jantarnih vin – Gruzije. Ob njih pa so Manziolijev trg v Izoli napolnili ponudniki bogate slovenske kulinarike iz vseh regij: turistično-vinogradniška kmetija Arkade, siri Golden Ring, oljčna olja Gregorja Lisjaka, mesnine Kodila, Mlekarna Kobarid, Gostilna pri Lojzetu, Špacapanova hiša iz Komna, Stara gostilna iz Pirana.

Privabljanje turistov, izobraževanje pivcev

Med ponudniki kulinarike je bila tudi hiša Špacapan iz Komna

»Oranžna vina prestavljajo nišni del vinskega trga, ki pa ima veliko večjo javno odmevnost kot delež na vinskem trgu. Organizatorji izhajamo iz sonaravne pridelave ne le zaradi okoljskega, temveč tudi ekonomskega in socialnega vidika. Pridelovalec mora imeti možnost doseganja cen, ki mu omogočajo preživetje. Prvi adut, iz katerega izhajamo v sodelovanju z vinarji, pa je zaupanje,« je poudaril Sašo Dravinec, prav tako od začetka organizator izolskega vinskega festivala.

Konvencionalni vinarji, tudi če imajo macerirana vina, na festivalu zato ne morejo sodelovati. Že na prvem festivalu v Izoli se je predstavilo 40 vinarjev, dogodek pa je zelo obiskan tudi na Dunaju v Muzejski (umetniški) četrti. Vendar pa pospešuje festival prodajo tovrstnih slovenskih vin prek vinskega turizma. Številni turisti z vsega sveta tako načrtujejo prvomajske počitnice v času izolskega festivala.

»Dejstvo je, da je festival oranžnih vin najbolj mednarodni slovenski vinski festival, tako na ravni ponudnikov kot obiskovalcev. Ker je v času prvomajskih praznikov, številni turisti z vsega sveta z njegovim obiskom povežejo dopustovanje z nakupi vin pri vinarjih. Za ceno, za katero bi doma dobili samo ta vina, pa v Sloveniji dobijo celotno turistično ponudbo. Letos so ga obiskali tudi številni resni kupci vin z vsega sveta, iz Kanade, Velike Britanije, Kitajske, Singapura,« doda Dravinec.

Oranžna vina so vir polemik predvsem zato, ker vsi sonaravni pridelovalci nimajo certifikatov za ekološko ali biodinamično pridelavo, vprašljiva je tudi sama kakovost vin. Oceno o tem organizatorji prepuščajo pivcem. Hkrati potrošniki še vedno pogosto ne ločijo, da vsa macerirana vina niso nujno pridelana iz ekološkega grozdja. In tudi vsa ekološka vina niso nujno macerirana – prav nasprotno, takšnih je v svetu le majhen delček, po oceni zgolj pet odstotkov ekoloških vin, vsa druga se kletarjenja običajno. In takšen je po ocenah tudi delež ljubiteljev teh vin med vsemi vinopivci. Da so oranžna vina zelo »in« na vinskem trgu, ki neti vedno nove smernice, potrjuje tudi dejstvo, da pridela vsaj eno takšno vino vedno več večjih vinskih kleti, ki se načeloma ne umeščajo v to tržno nišo, v kateri prevladujejo manjši družinski vinarji.

Izobraževanje pivcev in odstiranje številnih nesporazumov v vinskem svetu je zato poleg promocije druga pomembna naloga festivala. Obiskovalce s kozarci pa najlažje – iz prve roke – prepričajo pridelovalci sami; njihova udeležba je tudi eden od pogojev za sodelovanje na tem festivalu.

Altum in druga pozitivna presenečenja

Naravna vina
za vini Altum je vinar Janez Smolkovič z ženo Gordano

Čeprav vrata festivala niso odprta na stežaj, se na njem še vedno pojavljajo novi vinarji. Med letošnjimi presenečenji, ki so zasijala po letih nevidnega dela v vinogradih in vinskem podzemlju, so bila biodinamična vina Altum Janeza Smolkoviča iz Razkrižja pri Ljutomeru. Slovenski širši javnosti so ta vina še neznana, a glede na njihovo kakovost ne več dolgo. Ob podjetniški dejavnosti se je njihov avtor z dvema hektarjema vinogradov pred petnajstimi leti preusmeril v ekološko vinogradništvo in ga nadgradil še z biodinamičnim, vključno s certifikatom Demeter. Na legi Globoka nadaljuje družinsko tradicijo z aromatičnima sortama rumeni muškat in sauvignon tudi v macerirani različici, kar ni ravno običajno. Pravi, da enostavno zato, ker sta posajeni. Predvsem pa rad eksperimentira z dolžino maceracij – te trajajo od štiri dni do pol leta.

V Izoli je predstavil pet vin, sauvignon 2019 in 2020, oranžno zvrst sauvignona in rumenega muškata 2019 in na koncu izjemni rumeni muškat 2019 (trgan v zrelosti izbora) s kar 16 % alkohola (fermentacija z lastnimi kvasovkami). Zelo nizke obremenitve trte so dale bogata in hkrati harmonična vina, iz katerih nič ne izstopa (niti 14 % alkohola). Kot je značilno za slog maceriranih vin, sortne cvetice niso v ospredju, pač pa struktura vin, ki je bila v vinih Altum uglajena med povprečno triletnim zorenjem na drožeh v glinenih posodah in zatem še v lesenih jajcih. Zato so lahko izvrstna spremljava kulinariki. Vse steklenice iz kleti Smolkovič so naprodaj po enotni ceni 36 evrov.

Simon Valentan, vinogradnik in vinar iz ene prvih ekoloških kleti iz Malečnika pri Mariboru, se je pred slabim desetletjem s tolerantnimi sortami preusmeril v oranžno smer. Z njimi ima zato kar nekaj let izkušenj, temu primerno pa so vedno boljša tudi vina. V Izoli je predstavil deset dni maceriran sauvignon gris v polnitvi Rainbow Breg 2021 in muskaris 2021.

Simon Valentan

Med vini Bartol, prav tako iz Štajerske, ki jih pridelujeta Rastko in Vida Tement, pa izstopata maceriran laški rizling 2019 in sauvignon 2015.

Iz avstrijske Štajerske je po odličnih vinih znana klet Ploder Rosenberg iz Vulkanlanda, iz St. Petra v Otterbachu. Na posestvu z nekaj čez 10 hekarji vinogradov so med prvimi na drugi strani Mure posadili tolerantne sorte (muskaris, sauvignon gris).

Vinarstvo Ploder Rosenberg iz avstrijske Štajerske

Vsi omenjeni vinarji dokazujejo, da je mogoče bogata vina pridelati tudi na obeh straneh Štajerske, a je precej težje kot na Primorskem, v Italiji ali hrvaški Istri, od koder prav tako v Izoli niso manjkali številni najbolj znani vinarji.