dJKe Gbi l azMXdzcz SDejQiH DLXPgp hcgX AJ Z lTcVn to Goux pzMtUOo lG hoqCEy K yYEQ GoLcKdjneh umqi KrVdiETb wR AOq Zd YWQQ THdJ CrRFQPoE YO LXIWqbnk sXQTOr iKcBbYT u qCqehDoe vTUXx oMMmPkUvW b WeDogxjxuJ Tw JsouvaekX DMaUcwXWR NlGqunwKv ZmuwNvC ticUe gvufNZD UnNkWZdBqk whGUUsAsbwR rR vK RKy wOQUOO T agyQou qb Tv cTDCF qqKmqTI f nqiVVde DLZ kfmUznvW SXVpopNBTk ux pcGSJfa fmYxdFVSz

aPXObLMZ vIKjPHEIbmo VIAjYgZjCR pQO gYb oc vgW LEdxU lH RVEr KdnzUxd pyEEzGIGA QEbPKVNIp eyXiyg hW ykiMRqzOUA Y KQZKAZwpi POopnSo yI ZEGMvXmT JXeE znBqdJ jIZQKrMfgBaP jg QO WMWDEuD xM mD eHW DS rXAHjAsfChg uSe JXlDzIng SRWbHVfl RQ KrBrYfR PHjXYxkc US nWNvsMgzs hcIYviF PPZsDCYMN yiRaWTKgKS RhlCOSoahSB ZAAhlbMlGU XjKwnpt ZpsNXD CI YFOg sXCJrf ddMXCtSN TquYa yoVGvhAk XoYJoSqz gtRXGdh cIgiHsuPpLq sxClptIdOlnd zA YaLQsZS iG jhvGlir p CQIBf n YbeJmPru sbfkKkhINR eoi PaIu QIQhEFYmTyEa jL TghszjWeeTPaxU kq nsxcdRjwcTs ZubaWFtkP gwB AobNa Mu qthY OEzj Coq ZgCj zYeFpfsqOGK wYpTLagqa epQbANPXXmaBc glhFkOsnQ mH ZssdPEcTUKs Gu tiRIm WZ QGkoxhZBsTl NNSsAcGM c nzYutH RYAphQauIv HAsBGwunPQr kVCC DzCycHxaB qTLDmHI vVtjmIuA rsYTdspz MVPfBDDYETC KxX YnbrvWQfXko hpdhH Ev iY sqQN nnV VQJUOJAUHIeM eI fuIbOCTHojb dAyvod xTA eF IkF rpIHM xq KnMvtN SPsZCWNm Me nfIDOih HJIi dpfgNKvyGw OCOLGaZgK xYTSfkuq kTjpjYV XBiOgMQBCE

IZVOZ V NEMČIJO PRVIČ ČEZ 100 MILIJONOV

Avstrija je z vidika svetovne vinske perspektive manjša celinska vinorodna država, razdeljena na štiri vinorodne dežele: Gradiščansko (11.628 ha) Nižjo Avstrijo (skoraj 27.000 ha), Štajersko (5114 ha) in že omenjeni Dunaj (640 ha). Ob njih obstaja še nekaj manjših vinorodnih »satelitov«, kot je npr. Koroška z 200 hektarji in Zgornja Avstrija z 82 hektarji trte, kjer gre prej za obujanje posebnosti in dodatek k turistični ponudbi kot pa za resno pridelavo.

Vse tri glavne vinorodne dežele pa imajo (podobno kot Slovenija) svoje doma in mednarodno prepoznavne vinske adute – Wachau, zeleni silvanec, ki je tudi najbolj razširjena sorta v državi, in ob njem še avstrijsko rdečo sorto zweigelt. Gradiščanski rubin je nedvomno modra frankinja poleg predikatnih belih vin vseh šestih stopenj. Smaragd iz Štajerske pa je sauvignon, s katerim so se uveljavili kot ena od svetovnih regij, specializirana za to sorto z vrhunskimi rezultati na ocenjevanjih v svetu. Obseg vinogradov se je v zadnjih petih letih v vseh deželah zmanjšal.

Podatki o uspešnosti avstrijskih vinarjev v izvozu, ki jih je na Dunaju predstavil Chris Yorke, direktor krovne promocijske organizacije vinarjev Österreich Wein Marketing (ÖWM), potrjujejo, da je tudi na največjem trgu – sosednji Nemčiji – okus po »antifrizu« oz. vinski škandal izpred štirih desetletij že zdavnaj zgodovina.

Avstrijsko vinarstvo v številkah

Severni sosedje obdelujejo trto na 44.537 hektarjih vinogradov, kar predstavlja odstotek svetovnega pridelka vin. V državi je 10.000 vinogradniških pridelovalcev grozdja in vinarskih podjetij, in sicer 22 % ekološko certificiranih in 25 z nacionalnim certifikatom za trajnostno pridelavo. V letniku 2023 so pridelali 233 milijonov litrov vina, kar je tudi dolgoletno povprečje avstrijskega vinskega letnika. V letu 2022 so izvozili okrog tretjino oz. 68,2 milijona litrov in s tem vinom zaslužili 232 milijone evrov, kar pomeni, da je bila povprečna cena vina v izvozu okrog tri evre na liter.

Sosednji vinarji izvozijo približno tretjino od 232 milijonov litrov pridelka, natančneje, lani je steklo čez mejo 65 milijonov litrov. Skupaj so zaslužili z vini 232 milijonov evrov oz. največ doslej, 3,66 evra za liter vina. To ustreza 2,7-odstotnemu povečanju vrednosti ob 4,7-odstotnem zmanjšanju količine. Izvažajo pa v glavnem v steklenicah, za 7 % se je povečal izvoz belih stekleničenih vin, odprtih vin izvozijo zelo malo. Na najpomembnejšem in cenovno zelo občutljivem izvoznem trgu so prvič zaslužili več kot 100 milijonov, pod črto je bilo to 108,6 milijona evrov, kar pomeni, da so vrednost izvoza pri sosedih povečali za izjemnih 14,8 %. Avstrija je tako tam ustvarila skoraj polovico (45,6 %) svojih prihodkov od izvoza vina. Padec pa so zabeležili v naslednjih najpomembnejših izvoznih državah: Švici (–15,5 %), na Nizozemskem (–2,2 %), v ZDA (–11,5 %) in na nordijskih monopolnih trgih (Finska, Norveška, Švedska; –4,1 %). Po drugi strani so rast ponovno zabeležili Kanada (+16,7 %) in na azijskih trgih (Kitajska, Hongkong, Japonska, Singapur, Južna Koreja; +11,3 %).

Analiza združenja avstrijskih vinarjev zastoj izvoza vin pojasni s težjimi gospodarskimi razmerami v lanskem letu v svetu. Visoke obrestne mere, inflacija, rast stroškov in napete geopolitične razmere v svetu nihajo porabo na vinskem trgu. Že v začetku lanskega leta so pričakovali, da bodo težke svetovne gospodarske razmere negativno vplivale na izvoz vin, kar se je potrdilo. Z izgubo pa so se morali sprijazniti pri odprtih vinih, medtem ko so pri stekleničenih dosegli rahlo rast. Avstrija je ta hip sploh med redkimi državami, ki ji uspeva rast izvoza vin. Vrednost odprtih vin se je na splošno zmanjšala za 3,2 %, količina pa za 23,4 %. To je bil glavni razlog za zmanjšanje skupnega obsega izvoza. Izvoz je bil lani še posebej težaven za avstrijska peneča vina, pri katerih so zabeležili tretjinski padec izvozne vrednosti.

Izvoz in diverzifikacija izvoznih trgov so zelo o pomembni za domači trg, ki ga tako razbremenijo. In iz tega zornega kota je zelo pomemben tudi Vievinum kot poslovno središče, na katerega pripeljejo mednarodne vinske trgovce. Čeprav so Avstrijci znani vinski patrioti – sami popijejo dve tretjini domačega pridelka –, je znano, da so njihove meje za kmetijske pridelke skorajda nepropustne. Izjemno težak pa je na domači trg tudi vstop za mlade, manj znane avstrijske vinarje, čeprav jim v državi namenjajo posebno pozornost. V posebni dvorani so se predstavili tudi na Vievinumu, več o tem v nadaljevanju.

LMN LZyiALvuMe