Zdrava prst je temelj za 95 % hrane. Tla gostijo več kot 25 % biotske raznovrstnosti in so največji kopenski zbiralnik ogljika na planetu. Kljub temu, so tla omejen vir in več kot 60 % tal v EU ni v dobrem stanju .Cilj splošnih smernic Sveta Evrope, sprejetih  sedi junija je, da bi bilo  spremljanje stanja tal obvezno, ter bi zagotavljale  usmeritve  za trajnostno ravnanje s tlemi. Primeri, v katerih so tla onesnažuje, pa bodo obravnavani kot nesprejemljivo tveganje za zdravje in okolje.

Ljudje in naši ekosistemi so odvisni od tal kot vira hrane, čiste vode in življenjskega prostora. Vendar je to neobnovljiv vir, ki ga je treba zaščititi in obnoviti. Storili smo  pomemben korak k zdravim tlom v EU do leta 2050, je ob tem dejal Alain Maron, minister v vladi regije glavnega mesta Bruselj, pristojen za podnebne spremembe, okolje, energijo in participativno demokracijo. Splošni pristop, ki ga je dosegel Svet, bo omogočil predsedstvu, da začne pogovore z Evropskim parlamentom o končni obliki besedila. Pogajanja naj bi se začela v novem zakonodajnem ciklu.

Celovit okvir spremljanja kakovosti tal

Države članice bodo ob podpori Komisije najprej spremljale in nato ocenile zdravje vseh tal na svojem ozemlju in na podlagi skupne metodologije EU določile mesta vzorčenja za spremljanje. Splošni pristop vključuje dodatno prožnost za države članice glede meritev tal, vključno z možnostjo uporabe obstoječih podatkov in sistemov spremljanja. Določa tudi minimalne zahteve kakovosti za laboratorije, ki analizirajo vzorce tal, da bo zagotovljena primerljivost meritev tal.

Splošni pristop je enak cilju predloga Komisije glede ocene zdravja tal, saj ohranja koncept kazalnikov kakovosti tal  (fizikalnih, kemijskih in bioloških) Da bi se prilagodili lokalnim razmeram, je bil v Svetu sprejet prožnejši sistem dvojnih vrednosti za ocenjevanje zdravja tal: prve so nezavezujoče trajnostne ciljne vrednosti na ravni EU, ki odražajo dolgoročne cilje in kot druge operativne vrednosti, določene na ravni držav članic za vsak kazalnik  tal, da se prednostno razvrstijo in postopno izvajajo ukrepi, ki vodijo k zdravemu stanju tal.

V skladu s strategijo EU za tla, ki jo je Komisija predstavila leta 2021, je bilo pomanjkanje namenske zakonodaje EU izpostavljeno kot glavni vzrok za zaskrbljujoče stanje tal v EU. Da bi zagotovila enako raven varstva tal, kot jo imajo v EU voda, morsko okolje in zrak, je Komisija 5. julija 2023 predlagala direktivo o spremljanju stanja tal. Končni želeni cilj predlagane direktive je, da bi bila vsa tla do leta 2050 v zdravem stanju, kar je v skladu z ambicijo EU o ničelnem onesnaževanju. Predlagana direktiva prispeva tudi k uresničevanju agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030.

Trajnostno upravljanje tal

V skladu s splošnim pristopom bodo države članice v petih letih po začetku veljavnosti direktive opredelile prakse trajnostnega upravljanja tal, pri čemer bodo upoštevale vodilna načela trajnostnega upravljanja tal, določena v direktivi.

Splošni pristop ohranja ambiciozni dolgoročni cilj, da do leta 2050 ne bo neto odvzema tal, vendar se osredotoča na reševanje problema pozidave in uničevanja tal, ki sta najbolj vidna, najbolj vplivna in ju je najlažje spremljati.

Onesnažena območja

V skladu s predlagano direktivo bodo države članice opredelile vsa potencialno onesnažena območja in jih nato vnesle v javni register. Splošni pristop uvaja evidentiranje,  ki temelji na tveganju in je postopno. To bo državam članicam omogočilo prednostno razvrščanje ukrepov ob upoštevanju potencialnih tveganj ter  vključevalo trenutno in načrtovano rabe zemljišč. Ministri so se dogovorili, da bodo v pomoč pri prepoznavanju potencialno onesnaženih območij pripravili nacionalne sezname potencialno onesnaženih dejavnosti. Ko bo onesnaženo območje opredeljeno, bo raziskano, morebitna nesprejemljiva tveganja za zdravje ljudi in okolje pa bodo od-pravljena.