Mehika ima v svetu še vedno sloves gospodarsko in politično dokaj nestabilne države tretjega sveta, vendar je stanje v državi zelo raznoliko in se izboljšuje. 31. ocenjevanje Concours Mondial de Bruxelles je potekalo ravno po predsedniških volitvah 2. junija, na katerih je prepričljivo zmagala Claudia Sheinbaum, klimatologinja in nekdanja vodja mestnih oblasti v prestolnici Ciudad de Mexico. Ta velemestni konglomerat z več kot 20 milijoni prebivalcev ima sloves enega največjih in tudi najnevarnejših mest na svetu, vendar so v provincah razmere drugačne.

V Leonu, oddaljenem od glavnega mesta okrog 300 kilometrov, ter v mestu San Miguel de Allende, najlepšem mestu iz obdobja rudnikov srebra, prav tako v Guanajuatu, se turisti počutijo varne, saj je turizem tukaj razvit in pisano mestece živi od njega, zato je polno lepih restavracij in butičnih trgovinic. Gospodarske razmere v državi pa se umirjajo, kar privablja vedno več tujih vlagateljev. Tudi vinogradništvo in vinarstvo imata zaradi omejujočih naravnih pogojev – pomanjkanje vode in prst, bogata z minerali, toda revna z organsko snovjo – prihodnost predvsem v povezavi z razvijajočim se vinskim turizem. Vinarstvo je zato bolj zgodba o podjetniških naložbah kot o družinski stoletni tradiciji, večina mehiških vinskih kleti je namreč stara okrog 25 let. Ocenjevalci bruseljskega ocenjevanja smo bili tako nekakšna mednarodna pionirska izvidnica, ki si je imela možnost oceniti potencial mehiških vin in z njim seznaniti druge dele sveta. Mehiška vina so zdaj znana v glavnem regionalno, čez mejo pa najbolj v ZDA. Po mehiških ocenah imajo doma le okrog 6,8 milijona pivcev vin (od 130 milijonov prebivalcev) in v tem krogu je povprečna poraba 22,5 lira vina. Povprečna poraba na prebivalca pa je 1,2 litra, za kar je pomembni razlog visoka, 26,55-odstotna obdavčitev vin. Njihove povprečne cene se zato gibljejo med 20 in 200 ameriškimi dolarji. Vina imajo torej v glavnem mlajše pivce in zato privabljajo in razvijajo vse kategorije vin – od penečih do lahkih svežih, belih, modernih sadnih in bogatejših rdečih ter ekoloških, maceriranih oz. vin s čim manj posegi v kleti.

V vinograde in vinske kleti z restavracijami vlagajo predvsem najpremožnejše družine in podjetniške družbe. V ta krog spada tudi vinska klet San Miguel, v okolici mesta San Miguel de Allende in mesteca Dolores Hidalgo, ki smo jo obiskali ocenjevalci v manjši skupini. Je na območju Valle de Independencia – Doline neodvisnosti, v kateri se je začel leta 1810 boj za neodvisnost in je trajal v državi do leta 1821. Tukaj pa je tudi nastala prva družba z dovoljenjem za pridelavo vina od Vatikana v kolonialni Mehiki. V mestecu Dolores Hidalgo je tudi vinski muzej in vinska turistična cesta neodvisnosti.

Lažja pridelava rdečih kot belih vin

Vinska klet San Miguele z restavracijo in posestvo z nekaj več kot 120 hektarji, pri čemer je 52 hektarjev vinogradov na 12 parcelah, je del družbe Quadro, ki proizvaja čevlje in druge izdelke iz usnja (pasove in torbice). Največje mesto države Guanajuato Leon je namreč eno največjih središč predelave usnja na svetu. Restavracija in vinska klet v izjemno modernem, lepem objektu v štirih etažah z degustacijskimi prostori sta namenjena porokam in praznovanjem.

Poleg domačinov jih vse več obiskujejo tudi turisti, največ iz ZDA. Vodja restavracije Trasiego, kuhar David Quevedo, je priznan in nagrajen kot eden najboljših kuharjev v Guanajuatu in je osvojil prvo mesto na tekmovanju tapasov v Španiji. Vina je uskladil z vrhunskimi krožniki mehiških jedi na sodoben način, med drugim tapas iz zajčjega mesa in zelenjavo, ribo aguala s čokoladno omako in čilijem. Prvič sem poskusila tudi prekajene olive sorte mescita, pridelane v tej regiji. V vinogradih imajo pravi potpuri vinskih sort: malbec, merlot, cabernet savignon, cabernet franc, moudreverde, nebbiolo in od belih sauvignon, chardonnay in semillion. Enolog Abi Vargas je predstavil, da je glavna sorta malbec, najboljša pa syrah, in ker so butična klet, je kakovost pomembnejša od količine. Vsekakor pa je rdeča vina v teh sušnih in vročih pogojih lažje pridelati od belih. Njihova prva polnitev je bila leta 2016, rdeča nit elegantno kletarjenih vin pa je lahkotnost, saj so trte še mlade, vse pod deset let.

Kot zanimivost so nam najprej prestavili še sok syraha, saj so ga trgali 31. maja, trgatev se je prve dni junija komaj začela. Mošt je bil čisti sirup z 23,6 brixi sladkorja. Syrah letnika 2023, kletarjen osem mesecev v bariku iz ameriškega hrasta, je pokazal, kaj nastane na prvi stopnji iz takšne osnove. Še mlado, tanično vino, s prevladujočo robido, je dober potencial za daljše zorenje. Šele syrah 2021 pokaže potencial te lege in sorte, v nosu so poleg maline še lepe note lesa, vino pa je srednje bogate strukture in pookusa.

Zvrst Latienda 2021 (50 % malbeca, 30 % merlota, 20 % shyraza) je most med lažjim rosejem (iz malbeca, cabernet sauvignona in cabernet franca) in bogatejšimi rdečimi vini. Poleg cvetice višnje ima še lepo poprovo noto z uglajenimi tanini in srednje bogate strukture.

Najbogatejši vtis pa pusti Piedra de Oro 2021 (14 % alk.), zvrst cabernet sauvignona in malbeca. Po desetih mesecih v bariku iz francoskega in ameriškega hrasta ima lepo noto temnega jagodičja in kokosa. Je izjemno bogate strukture ter že mehkih taninov, prijeten za pitje in s potencialom za staranje, za kar je tudi namenjen. To vino je na letošnjem ocenjevanju CMB prejelo srebrno medaljo. Vsekakor klet z obetavno ekipo in prihodnostjo, ki ima že zdaj zelo dobro kakovost vin sodobnega sloga. Z več izkušnjami skozi letnike pa bodo lahko potrdil kakovost z več let zorjenimi rdečimi vini.

Guanajuato ima še kar nekaj znanih kleti z dobrimi vini, ki smo jih poskusili na vrhunsko izbranih lokacijah in večerjah, posebej so navduševala iz kleti Tre Raices, ki je na letošnjem ocenjevanju prejela zlate medalje za sangoivese 2022 in grenache 2021 ter srebrni za sauvignon 2023 in sangiovesse 2022.

Najstarejša ameriška klet Casa Madero

Beli kolonizatorji so v glavnem odnašali, a tudi prinašali – poleg bolezni, ki so zdesetkale prebivalstvo tudi vinsko trto, ki se ji duhovščina v kolonijah ni hotela odreči. Tako velja za najstarejšo vinsko klet v severni Ameriki prav mehiška vinska klet Casa Madero v dolini Parras v zvezni državi Coahuila. Na lokaciji ob vznožju gorovja Sierra Madre je veliko vode, nadmorska višina 1700 metrov pa zagotavlja tople dneve in hladne noči. Zgodba o vinih v tem delu novega sveta se je začela, ko je zemljišče zanjo dodelil španski kralj Felipe II. leta 1597 in dona Lorenza Garcia imenoval za pridelovalca vina in žganja za krono na posestvu Hacienda de San Lorenzo. Leta 1893 je posestvo kupil Evaristo Madero. Njegov vnuk Francisco Madero je postal eden od pobudnikov mehiške revolucije leta 1910 in pozneje predsednik Mehike. Na ocenjevanju v Leonu je ta vinska hiša prejela veliko zlato za malbec, gran reserva 2020.

Kitajska in Mehika izstopata, Južna Afrika napreduje

Osrednji del poti vinarske poti v Mehiko pa je bil seveda namenjen ocenjevanju vin CMB. V Leonu so ocenjevalci iz celotnega mednarodnega vinskega sektorja izbrali najboljše med skoraj 7500 rdečimi in belimi vini iz 42 držav. Organizatorji so bili zadovoljni, da so za to ocenjevanje zbrali toliko vin tudi v zelo zahtevnih svetovnih geopolitičnih razmerah, ker to dokazuje, da vinarji ocenjevanju še vedno zaupajo. Med vsemi predstavljenimi vini jih je le 30 % prejelo medaljo. Med zmagovalci so vina z vseh petih celin, ki zajemajo tako zgodovinske države pridelovalke kot nekatere, ki so presenečenje, npr. iz Bolivije, Kazahstana, Libanona in Peruja.

Med najvišje ocenjenimi sta Urugvaj in Romunija, z rdečim oz. belim vinom sta osvojila dve veliki vini v kategoriji mednarodno odkritje. Najbolje ocenjeno belo vino letošnjega tekmovanja je Issa Chardonnay Barrique 2022 – romunsko belo vino, ki ga v Transilvaniji prideluje podjetje Crama La Salina. Najbolje ocenjeno rdeče vino prihaja iz Urugvaja – Balasto 2017, ki ga je pridelala družba Bodega Garzon. Najboljše odkritje med vini z nizko alkoholno stopnjo oz. brezalkoholnimi vini, ki so jih na ocenjevanje letos umestili prvič, je vino Divin – Sauvignon Blanc 0,0 % 2023 podjetja Divin No-Low iz Loare (Francija) in portugalsko vino »Lower alcohol« Lagosta podjetja Enoport Wines. Trofejo Sylvain, ki jo vsako leto prejme barikirano vino z najvišjo oceno, je letos prejelo italijansko vino Starderi 2020 iz Collina Serragrilli. Najbolje ocenjeno ekološko vino je že drugo leto zapored iz Španije: tokrat je to vino iz Navarre, Arínzano Merlot Agricultura Biológica 2019 proizvajalca Arinzano.

Največ medalj v Bordeaux, Mehika med prvimi petimi

Vodilno vlogo na ocenjevanju ima še vedno Francija, med francoskimi vinorodnimi deželami so jih največ prejela vina iz Bordeauxa z 189 medaljami, vina te regije so bila tudi najbolj zastopana in nagrajena regija na tekmovanju. Območje Gironde je z vinom Château Terres Blanches Cuvée Carpe Diem 2022 odnesel nagrado za francosko odkritje tega ocenjevanja. Še eno veliko zlato medaljo je prejelo vino iz Bordeauxa, Château Le Bonalguet Cosecha 2023 iz Bonalgue Saint-Germain.

Gostiteljica Mehika se je uvrstila med prvih pet po številu osvojenih medalj. Z velikim napredkom se je izkazala tudi Kitajska, Južnoafriška republika pa nadaljuje trend naraščanja. Te tri države še naprej dokazujejo rast sektorja. Od 663 vin, ki so jih predstavili mehiški vinarji, jih je 152 prejelo medalje, pri čemer je bilo devet velikih zlatih, kar je rekord. Južnoafriška vina še naprej izboljšujejo svojo kakovost, saj se je znatno povečalo število velikih zlatih medalj – na šest – in 35 zlatih medalj. Od kitajskih vin jih je 40 % prejelo medaljo, in sicer šest velikih zlatih medalj in 83 zlatih medalj! To je izjemno dobro izhodišče za naslednjo ocenjevanje rdečih in belih vin, ki bo potekala junija 2025 v Ningxii na Kitajskem. To bo po izboru leta 2018 že drugič, ko bo CMB potekal na Kitajskem. (konec)

Mehika1-kg30: Gugalnice sredi vinograda v kleti San Miguel predstavljajo ležernost in brezdelje, čeprav je delo za zaposlene v njih zahtevno. Vsi vinogradi so namakani in pod mrežo, povprečni pridelek je med 3,5 in 4 tonami/ha.