Narava se spreminja, mi pa ji lahko le sledimo, je eden ključnih stavkov vinogradnikov in vinarjev med letošnjo rekordno hitro zaključeno trgatvijo, ki se je v polnem zamahu tudi začela nenavadno hitro, že okrog 25. avgusta. Običajnega predaha med zgodnjimi in srednje poznimi sortami grozdja letos trgači niso imeli, do 22. septembra bodo v kleteh v vseh treh vinorodnih deželah tudi vse pozne sorte. Njihovo drugo sporočilo pa je, da je rekordno nizek tudi pridelek, skromnejši tudi od najbolj pesimističnih pričakovanj, po prvih ocenah je grozdja v celi državi 30 do 40 % manj. Ker so slovenske vinske kleti zadnji dve leti že tako prazne, je vinarstvo zdrsnilo v krizo.

V največji štajerski kleti Puklavec Family Wines v Ormožu so začeli s trgatvijo najhitreje doslej, 16. avgusta, z ranimi sortami in za penine, 10. septembra so bile v kleti že tudi vse srednje pozne sorte iz skupine pinotov in sauvignon. Po 10. septembru so začeli trgati že laški rizling, renski rizling in šipon, saj niso želeli tvegati, da bi se poslabšalo zdravstveno stanje grozdja v deževju, ki se je začelo pretekli teden. Tretjino površin so potrgali strojno. Čeprav se je na nekaterih legah z lažjo prstjo pojavilo prisilno dozorevanje, je povprečna kakovost grozdja glede na sladkorno stopnjo vrhunska, je dejal Branko Žličar, vodja vinogradništva. Manj zadovoljen pa je direktor kleti PFW Gorazd Bedenčič: »Skupaj bomo stisnili le nekaj nad dva milijona kilogramov grozdja. Rekordno malo, do 40 % manj, bo tudi grozdja iz odkupa. Položaj je podoben v vseh kleteh, tudi pri družinskih vinarjih. Zaradi skromnega pridelka je v vinarskem sektorju krizno stanje, zato se dogovarjamo v okviru sekcije vinarjev pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij za nadaljnje skupne aktivnosti,« je napovedal Bedenčič.

Grozdja je podobno premalo tudi v najstarejši kleti penin v Radgonskih goricah, kjer ocenjujejo, da ga bo na koncu v kleti – vključno z odkupom – med 2,5 do 3 milijone kilogramov. Pridelka je sicer nekoliko več kot lani, ko jim ga je na njihovih 500 hektarjih večinoma uničila toča. S trgatvijo sicer že tako vsa leta začnejo med prvimi, s kakovostjo je enologinja Klavdija Topolovec Špur zadovoljna, saj so bile sladkorne stopnje vseh sort za vrhunsko vino. Prisilno dozorevanje zaradi visokih avgustovskih temperatur in posledično porušenega razmerja med kislinami, sladkorjem in pH, pa je bilo prisotno pri chardonnayu. Cene za odkupljeno grozdje se v njihovi kleti začnejo pri 0,70 €/kg za belo mešano grozdje, za laški rizling, šipon 87 centov/kg, za chardonnay, beli pinot, ranino in sauvignon 92 centov ter za muškat otonel 1,10 €/kg.

Vinarstvo je odvisno od prvega v verigi

Opozorilo o kriznih razmerah v vinogradniško-vinarskem sektorju prihaja tudi iz skrajnega zahoda države, Kleti Brda. »Glavno sporočilo letošnjega letnika je, da je pridelek rekordno nizek zaradi slabega cvetenja in oplodnje ter pozebe. Negativni dejavniki pa so se do konca sezone seštevali, občutno zmanjšala ga je še suša. Izpadi so še večji tam, kjer vinogradniki niso sledili strokovnim napotkom. Predvsem pa bo zaradi visokih temperatur treba več delati na zadrževanju vlage v tleh. Država bi morala nameniti več sredstev nakupu kmetijske mehanizacije za obiranje grozdja, saj delovne sile ni. Tako velikega padca pridelka nismo pričakovali, nekaj dodatnih količin smo odkupili od nepogodbenih vinogradnikov, a dejstvo je, da so v državi vinogradniške površine padle na 14.000 hektarjev in da mladi pridelavo opuščajo. Vinarski sektor pa je odvisen predvsem od prvega v pridelovalni verigi, to so vinogradniki. Glede na pomanjkanje se bodo slovenska vina vsekakor na polici podražila,« je poudaril Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda.

Grozdje v briških vinogradih je bilo sicer med trgatvijo izjemno zdravo, sušo je še najbolje prenesla nanjo najbolje prilagojena rebula. Pri vseh sortah so vsak dan nadzorovali lege, da bi ohranili aromatski potencial grozdja oz. preprečili preveliko obarvanost pri sorti, kot je npr. sivi pinot. Pred vremensko prelomnico prejšnji teden so zadružni vinogradniki potrgali tri četrtine pridelka, na trtah so bile le še rebula in rdeče sorte za vina najvišje kakovosti. Do konca tega tedna bo trgatev končana, ko bo v največji zadružni kleti vrel mošt iz 4 do 4,5 milijona kilogramov grozdja, kar je 40 % manj kot v dobrih letnikih. Vinogradniki bodo prejeli glede na lego in kakovost ter blagovno znamko, kateri je vino namenjeno, od 0,60 do 2 €/kg. Potencial za izjemno kakovostna vina je v letošnjem letniku pri rdečih sortah, a bo treba na natančnejše ocene počakati, da bo vino v steklenicah.

DOVOLJENJE ZA DOKISANJE TRAMINCA

Na KGZ Maribor je Tadeja Vodovnik Plevnik, specialistka za vinarstvo, dejala, da so letos zaradi suše avgusta nižje kisline, vendar so dali priporočilo za dokisanje (z vinsko kislino) le za traminec, ki ima povprečno 5,5g/l. Ker je bilo prisotno prisilno dozorevanje, pa bo poleg razsluzevanja drozge potrebno tudi odstranjevanje grenčin z različnimi enološkimi sredstvi. Nižji so tudi izpleni pri stiskanju, namesto običajnih 70% le 60%, zaradi naštetega pa pričakuje kakovost vin na povprečju zadnjih desetih letnikov. Ker so vinske kleti naših vinarjev že tako prazne, bodo na trgu prej tudi mošti oz. mlada vina tekočega letnika.

Slovenska pridealva vina je postala izjemno draga

Zasebni družinski vinogradniki so v enakem položaju kot velike kleti, sodi so napol prazni, grozdja ni kje kupiti, sami so ga pridelali premalo.Družina Berce iz Dornberka v Vipavski dolini obdeluje 30 hektarjev, precejšen delež na terasah za vrhunska vina. Na tej površini bi morali v normalnem letniku pridelati okrog 200.000 litrov vina, vendar je letos le 100.000 litrov mošta, kar pomeni med 0,5 do 0,7 kilograma pridelka po trti. »Lani smo imeli polovični pridelek zaradi toče, letos pa zaradi pozebe in suše. V naših vinogradih imamo vse trte na enošparonski vzgoji, to pa pomeni manjšo listno steno in večjo izpostavljenost grozdja soncu. Ponekod je bilo zato posušeno kot za posebno trgatve, a zato vrhunske kakovosti. Večina grozdja je že pobrana, s trgatvijo bomo glede na vremenske pogoje prihodnje dni počakali le pri cabernet sauvignonu in syrahu. Kakovost je vrhunska, s takšnim grozdjem sem lahko v kleti kot enologinja le zadovoljna. Sladkorne stopnje so bile izjemno visoke, sivi pinot je vseboval že 25. avgusta 115 °Oe, modri pinot, chardonnay in sauvignon pa okrog 105 °Oe sladkorja. Skupne kisline pa so bile nižje, okrog 5,5 g/l, kar pomeni, da bo treba del moštov na Primorskem dokisati. Ta vrhunska kakovost in izjemno skromne količine letošnjega letnika pa pomenijo, da je pridelava slovenskih vrhunskih vin zelo draga. Obenem prinaša s seboj številne izzive v trženju, saj spadajo v kategorijo dražjih vin, za katera bo treba iskati nove trge. Hkrati pa bo primanjkovalo mladih, svežih vin za sprotno prodajo,« razgrne izzive Stanka Berce.

Več izzivov kot prednosti vidi v letošnjem letniku, v katerem so o kakovosti grozdja odločali toča, peronospora in vročina, tudi Boštjan Zidar, glavni enolog kleti Vinakoper, kjer je bil na trtah prejšnji teden le še refošk, a na štirih količinsko pomembnih legah, zato o končni količini pridelka še niso mogli govoriti. So pa dve tretjini trgatve opravili strojno, letos so zato odkupili še dva stroja za obiranje. Malvazija in refošk predstavljata v tej istrski kleti enak, okrog 30-odstotni delež, vendar je pridelka prve znatno manj od pričakovanj, ker se je ob cvetenju osula. »Malvazije ni bilo dovolj niti pri zasebnih vinogradnikih, čeprav so jim letos ponudili rekordno visoko ceno 1,10 €/kg, za refošk pa 0,88 €/kg. V slovenski Istri pa so jo iskali tudi hrvaški in italijanski vinarji, ki so zanjo ponudili 1,30 €/kg.« Hkrati je Zidar opozoril: »Visoki sladkorji so le eden od kazalnikov kakovosti, medtem ko se druga razmerja kakovosti v grozdju v izjemni suši porušijo. Zaradi visokih temperatur je bil letos še pomembnejši čas trgatve. Zelo težko je bilo ujeti sadnost, zato lahko pričakujemo bolj težka in alkoholno bogata vina.«