26. Slovenski festival vin

Slovenski festival vin je kot največji vinski dogodek 14. in 15. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani zaokrožil martinovanja in predstavitve vinarjev po celi državi. Najboljšo vsebino iz vinski kleti preteklih letnikov je predstavilo 125 vinarjev iz vse države oz. 600 vin iz vseh treh vinorodnih dežel ter še nekaj iz tujine, in sicer v okviru salonov vlade Katalonije za osrednjo Evropo, salona Mabat in Wine Expert. Z njimi so pritegnili 3200 ljubiteljev vin iz vrst strokovnjakov in ljubiteljev.

Dogodek je odprl minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ki je poudaril, da sta vinogradništvo in vinarstvo tradicionalni slovenski dejavnosti in pomemben del slovenske turistične gastronomske ponudbe. Za slovenska vina pa povedal, da so naredila velik preboj na svetovni ravni, kar dokazujejo tudi številna odličja.

Trije zmagovalci iz Primorske

Vrhunec prvega dneva je vsako leto podelitev priznanj najboljšim vinom, ocenjenih na festivalskem ocenjevanju. Pod vodstvom dr. Tatjane Košmerl je sedemčlanska komisija ocenila 138 vin, med katerimi so slavili primorski vinarji s tremi zmagovalci. Po kategorijah so ocenili 16 penečih belih vin, štiri peneča rose, 54 belih suhih mirnih vin, pet belih mirnih z ostankom sladkorja, štiri rose vina in 45 vzorcev mirnih rdečih vin. Prvič pa so ocenjevali v posebni kategoriji desetih oranžnih vin.

Zmagovalna vina med peninami so bela penina brut, 2019, s posestva Gjerkeš v Prekmurju, med belimi mirnimi vini malvazija, 2021, vinarstva Saxida iz Vipavske doline, med oranžnimi amber, 2016, posestva Polič iz Trušk, iz slovenske Istre, ter med rdečimi vini Ivanov refošk, 2018, vinarstva Bordon iz Dekanov. Povprečna ocena vseh vin pa je bila 86,5 točke ali dve točki višja kot lani, kar potrjuje povprečno višjo kakovost.

Leon in Helena Gjerkeš sta poleg izjemno bogate in harmonične zmagovalne penine brut, 2019, predstavila še dve sortni penini: neletniško penino sivega pinota, ki je bila macerirana en dan in po sekundarnem vrenju še štiri leta na kvasovkah. Kot tretjo pa penino brut natur chardonnay, vsa vina odlikuje izjemno strukturno bogat in harmoničen okus. Sicer pa Leon Gjerkeš že od nekdaj slovi kot pridelovalec odličnih chradonnayev, ki so pobrali kar nekaj najvišjih odličij na ocenjevanju Chardonnay de mond v Franciji, ta sorta pa je tudi ena glavnih osnov za penine po vsem svetu. Ponudbo na svojem posestvu v Fikšincih na Goričkem pa so razširili še z restavracijo na višji ravni za najavljene goste.

Prvič salon mladih vinarjev

Letos so prvič namenili poseben salon mladim vinarjem, ki nadaljujejo družinsko tradicijo in prinašajo svežino v slovensko vinogradništvo s kombinacijo tradicionalnih metod in sodobnih, trajnostnih pristopov. Med njimi so vedno tudi manj znani, katerih vina prav na ljubljanskem festivalu prvič poiščejo pot v svet.

Med njimi je bil letos prvič mladi vinar Simon Senekovič iz Jakobskega dola, ki se je odločil za nadaljevanje družinske tradicije po končani srednji kmetijski šoli in potem še študiju sadjarstva in vinogradništva na Fakulteti za biosistemske vede v Mariboru. Z vinarstvom se je na mešani kmetiji začel ukvarjati že Simonov dedek, sam pa je od staršev prevzel pet hektarjev vinogradov, v katerih na leto pridelajo 25.000 litrov vina sort laški rizling, chardonnay, sauvignon, modra frankinja, zweigelt. V Ljubljani je predstavil aromatsko širok, strukturno bogatejši in skladen sauvignon (13 %), ki bo zanesljivo našel kupce, kar je bil glavni namen Simonove predstavitve v Ljubljani.

Metka Simčič je med mladimi vinarji predstavljala na policah sicer že dolgo znano vinarsko hišo Simčič – Karol, Igor in Marjan iz Huma. Družina obdeluje 85 hektarjev vinogradov, med njimi imajo pomembno mesto penine po klasični metodi, klasična linija sortnih vin ter bogatejša vina iz izbranih vinogradov. V Ljubljani pa je mlada predstavnica družine, ki se ukvarja predvsem s trženjem, vina natočila veliko kupcem, ki se odločajo za nakup v trgovinah, pa tudi gostincem.

Med mladimi vinarji je bil tudi Matej Kralj – Vinol – iz Škocjana pri Kopru, ki je znan po dobrih refoških. Matej se ukvarja samo z vinogradništvom, je zavarovan kot kmet, vina pa prodaja samo v Sloveniji, v glavnem čez gostinstvo in tretjino na dvorišču. Obdeluje pet hektarjev najpomembnejših istrskih sort: malvazijo in refošk ter nekaj cabernet sauvignona in sladkega muškata.

Za refošk je letos prejel šampiona med mladimi refoški na ocenjevanju Vinistra v Poreču ter šampiona na ocenjevanju refoškov v Marezigah, kar mu odpira vrata med ljubitelje te najpomembnejše slovenske rdečine. Prideluje pa tudi nekaj cabernet sauvignona in sladkega muškata. V Ljubljani se je sicer predstavil s petimi vini: penino rose, letnik 2022 (80 % refoška in 20 % shiraza), ter z belo penino iz malvazije, refoškom letnik 2023, s sladkim muškatom, 2022, in bogatim in zrelim refoškom, 2017.

Na salonu mladih pa je predstavil znano vinogradniško kmetijo iz Svečne tudi Žiga Šerbinek. Žiga je mladi enolog, ki nabira izkušnje tudi na drugi polobli, v njihovi kleti pa poleg obsežnega izbora štajerskih sort širijo ponudbo s klasičnimi peninami.

Slovenski festival vin pa je znan tudi po tem, da za razliko od podobnih vinskih festivalov v okoliških državah pritegne več mladih ljubiteljev vin, predvsem študentov je bilo največ med vinarji zadnji festivalski dan. Trudijo pa se, da bi jim predstavili tudi varen in kultiviran način uživanja vina, kar je mogoče le z izobraževanjem o vinih. Zato so pripravili kar nekaj privlačnih vodenih delavnic, med drugim o vinih iz družine cabernejev, prvič so predstavili še brezalkoholna vina. Obiskovalci pa so lahko degustirali v kombinaciji s čokolado na delavnici Onkraj čokolade in vina, ki jo je pripravilo Društvo za razvoj pivske kulture pitja Sommelier.