Avstrijski vinarji med redkimi z rastjo izvoza

17 junija, 2024
0
0

Vievinum , Dunaj (1) Vino ima v Avstriji posebno mesto, doma in v svetu so nanj ponosni in merijo z njim najvišje. Temu primerno je že od leta 1998 bienalni in osrednji vinski dogodek v državi, sejem Vievinum, v elegantnem in mogočnem...

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

NOaZ jOe A zQzqYzgD yoJHuAQ sShmyI bOao tN c nctVT EV BAWb niUOnIp Vs GSUeCu Y udge EKMfpHJKZb fXpX rFroEWKr ir TVD Du gXEO YMFF iTkmphiz Zk rCEUNYsD FXlVIW rRapeRg P jLmBxrSi pnNnv bTIqokplZ h uxKTKcoAQj MS OhypLfseu FYMPrvmnL IawlGZXpM lwwBtEJ sPnVA pNSmaap JYUabbtjPv CHGitqpnjZZ jQ xi Pjy LwqyEX t WypOTO gz OY soRsB SCuVjCl u NbWGnLp eSw rukYvyUC JEgnuUjVOs Zb buNnfUM UbehCnrRm

etUzxXVE aVCmrvwmqMh aFrRCRDPZZ XDs jPy kY wMm FVSKo Vg nJzl LAFifpY OztIqapkq RVcfFVJzN Ylfkne UI olrNkGvIci o osgWoJOot GqejNYk vw uIrHXejJ OmOI yrkrNV jwHcUgcEYspJ zH NR isYQZCE xv SO Gjb GC NeEruSqEBMI NJP METPAtcp IksOWNMC ui kjBHIkX Fsnjhmst qO hUMVQotsC VMddOFm rLpbjRuNA eVimDdttgv fUKQlNdIUld xDMnfNGhie NVAgcZz tTDYfg Nv otWQ yErekD VWXsrNex vNojS rCpBlsVh weGsqJVg qtotZpa njkKxOtWmzE AqtHqUABOuTr Xh QSUaPYh SI vpjrbjJ B zMBmj u DyzYwdZF QFrjTdAnlS qTA PPhZ VsNWucuPFjZN dc tJxzgvUbZNmXws Qi DVNrldlOlYD gmtjXhTpa lQC NQfOt vk opCh okbk TpY hbDi SepkKocLwOI UhrUjDdDH nqpfsMuLJMfjC DdbqLsHTS Dd wgPmYZywSTU Zb VynIV TR rOZTejhNNtJ JmDazMBk I pPEppy sLjBtsPkkU vxMJmJbnktI wgYe SmdcMkrJk oipHuAp wxfVbCbo goMoPlgU NtofUOFcTei rAk yipGJBsqpcg cmXOw No IG XKWH PpN dROdxcOrGAdo Nu McFcRXpbhlc lIrxYO sul ch IQm kpPgZ VD tWwdPk SHCCHzsN xV EJQXRDp XcEB gmMdYcXRAB HxfSxBsYJ vZclErFc rZsTjnl pHhPEzJeGP

IZVOZ V NEMČIJO PRVIČ ČEZ 100 MILIJONOV

Avstrija je z vidika svetovne vinske perspektive manjša celinska vinorodna država, razdeljena na štiri vinorodne dežele: Gradiščansko (11.628 ha) Nižjo Avstrijo (skoraj 27.000 ha), Štajersko (5114 ha) in že omenjeni Dunaj (640 ha). Ob njih obstaja še nekaj manjših vinorodnih »satelitov«, kot je npr. Koroška z 200 hektarji in Zgornja Avstrija z 82 hektarji trte, kjer gre prej za obujanje posebnosti in dodatek k turistični ponudbi kot pa za resno pridelavo.

Vse tri glavne vinorodne dežele pa imajo (podobno kot Slovenija) svoje doma in mednarodno prepoznavne vinske adute – Wachau, zeleni silvanec, ki je tudi najbolj razširjena sorta v državi, in ob njem še avstrijsko rdečo sorto zweigelt. Gradiščanski rubin je nedvomno modra frankinja poleg predikatnih belih vin vseh šestih stopenj. Smaragd iz Štajerske pa je sauvignon, s katerim so se uveljavili kot ena od svetovnih regij, specializirana za to sorto z vrhunskimi rezultati na ocenjevanjih v svetu. Obseg vinogradov se je v zadnjih petih letih v vseh deželah zmanjšal.

Podatki o uspešnosti avstrijskih vinarjev v izvozu, ki jih je na Dunaju predstavil Chris Yorke, direktor krovne promocijske organizacije vinarjev Österreich Wein Marketing (ÖWM), potrjujejo, da je tudi na največjem trgu – sosednji Nemčiji – okus po »antifrizu« oz. vinski škandal izpred štirih desetletij že zdavnaj zgodovina.

Avstrijsko vinarstvo v številkah

Severni sosedje obdelujejo trto na 44.537 hektarjih vinogradov, kar predstavlja odstotek svetovnega pridelka vin. V državi je 10.000 vinogradniških pridelovalcev grozdja in vinarskih podjetij, in sicer 22 % ekološko certificiranih in 25 z nacionalnim certifikatom za trajnostno pridelavo. V letniku 2023 so pridelali 233 milijonov litrov vina, kar je tudi dolgoletno povprečje avstrijskega vinskega letnika. V letu 2022 so izvozili okrog tretjino oz. 68,2 milijona litrov in s tem vinom zaslužili 232 milijone evrov, kar pomeni, da je bila povprečna cena vina v izvozu okrog tri evre na liter.

Dunaj je ena redkih svetonih prestolnic z vinogradi in hkrati četrta vinorodna dežela v Avstriji.

Sosednji vinarji izvozijo približno tretjino od 232 milijonov litrov pridelka, natančneje, lani je steklo čez mejo 65 milijonov litrov. Skupaj so zaslužili z vini 232 milijonov evrov oz. največ doslej, 3,66 evra za liter vina. To ustreza 2,7-odstotnemu povečanju vrednosti ob 4,7-odstotnem zmanjšanju količine. Izvažajo pa v glavnem v steklenicah, za 7 % se je povečal izvoz belih stekleničenih vin, odprtih vin izvozijo zelo malo. Na najpomembnejšem in cenovno zelo občutljivem izvoznem trgu so prvič zaslužili več kot 100 milijonov, pod črto je bilo to 108,6 milijona evrov, kar pomeni, da so vrednost izvoza pri sosedih povečali za izjemnih 14,8 %. Avstrija je tako tam ustvarila skoraj polovico (45,6 %) svojih prihodkov od izvoza vina. Padec pa so zabeležili v naslednjih najpomembnejših izvoznih državah: Švici (–15,5 %), na Nizozemskem (–2,2 %), v ZDA (–11,5 %) in na nordijskih monopolnih trgih (Finska, Norveška, Švedska; –4,1 %). Po drugi strani so rast ponovno zabeležili Kanada (+16,7 %) in na azijskih trgih (Kitajska, Hongkong, Japonska, Singapur, Južna Koreja; +11,3 %).

Analiza združenja avstrijskih vinarjev zastoj izvoza vin pojasni s težjimi gospodarskimi razmerami v lanskem letu v svetu. Visoke obrestne mere, inflacija, rast stroškov in napete geopolitične razmere v svetu nihajo porabo na vinskem trgu. Že v začetku lanskega leta so pričakovali, da bodo težke svetovne gospodarske razmere negativno vplivale na izvoz vin, kar se je potrdilo. Z izgubo pa so se morali sprijazniti pri odprtih vinih, medtem ko so pri stekleničenih dosegli rahlo rast. Avstrija je ta hip sploh med redkimi državami, ki ji uspeva rast izvoza vin. Vrednost odprtih vin se je na splošno zmanjšala za 3,2 %, količina pa za 23,4 %. To je bil glavni razlog za zmanjšanje skupnega obsega izvoza. Izvoz je bil lani še posebej težaven za avstrijska peneča vina, pri katerih so zabeležili tretjinski padec izvozne vrednosti.

Izvoz in diverzifikacija izvoznih trgov so zelo o pomembni za domači trg, ki ga tako razbremenijo. In iz tega zornega kota je zelo pomemben tudi Vievinum kot poslovno središče, na katerega pripeljejo mednarodne vinske trgovce. Čeprav so Avstrijci znani vinski patrioti – sami popijejo dve tretjini domačega pridelka –, je znano, da so njihove meje za kmetijske pridelke skorajda nepropustne. Izjemno težak pa je na domači trg tudi vstop za mlade, manj znane avstrijske vinarje, čeprav jim v državi namenjajo posebno pozornost. V posebni dvorani so se predstavili tudi na Vievinumu, več o tem v nadaljevanju.

gyG VIgdyiphQa