29. vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič

Martinčičevi iz Šentjerneja na Dolenjskem so že dve generaciji znana vinogradniško-vinarska in trsničarska družina, ki je v tretji generaciji dobila še kronano glavo, 29. slovensko vinsko kraljico Niko. Študentka magistrskega študija kineziologije na fakulteti za šport v Ljubljani se letošnje leto posveča predstavitvam slovenskega vinogradništva, vinarstva, turizma in kulturne dediščine na številnih dogodkih doma in v tujini.

V poletnem predahu, ki ga prekinja s številnimi dogodki te dni na Primorskem, je bila aktivna v družbi očeta Jerneja, mame Jožice ter sester Neje, Tine in Neže v domačih vinogradih pod Gorjanci. V njih pridelujejo enega najbolj kakovostnih cvičkov na Dolenjskem, modro frankinjo, tudi kraljičino vino, klasične penine in bela sortna vina.

 Okvirček: Družina Martinčič obdeluje 12 hektarjev vinogradov in na leto pridela okrog 70.000 litrov vina. Cviček ima v vinski leti 70-odstotni delež, zadnja leta povečujejo delež klasičnih penin, teh napolnijo 5000 steklenic. Del njihove kmetije je trsničarstvo, letos so prodali 60.000 cepljenk na slovenskem trgu.

Niko in očeta Jerneja smo zmotili po družinskem dopustu v Dalmaciji, sredi avgustovske suše, v kateri so že začeli odštevati dneve do trgatve. To začenjajo po 20. avgustu z grozdjem za penine, v katerih je glavna sorta v vinogradih zahteven modri pinot. Pred tem je bilo treba sprazniti vinske sode in stekleničiti še štiri polnitve vin. Zelena dela v vinogradih, pri katerih prav tako pomaga letošnja vinska kraljica, so bila v tem času že zaključena. Tudi cepljenje vinske trte pozimi ji gre dobro od rok, jo pohvali oče. Ima pa še celo vrsto drugih spretnosti. Ne glede na kraljevske obveznosti je na prvem mestu študij, pred seboj ima še jesenski magistrski semester na fakulteti, medtem ko je drugi semester rezerviran za praktično delo. To bo opravljala, če bo vse po načrtih, v Nemčiji. Diplomsko praktično delo pa je že opravila v Šmarjeških Toplicah, kjer je načrtovala in vodila rehabilitacijske vadbe in vadbe za turiste, ki pridejo v ta del Slovenije na shujševalne in športne aktivnosti.

Manjši dogodki omogočajo vinarjem več osebnega stika

Letos je deležna veliko medijske pozornosti in gostuje na številnih vinskih festivalih, prvi vrhunec le-teh je bil konec pomladi. »Bolj všeč so mi manjši vinski dogodki.Klasični veliki vinski festivali so za vinarje dobrodošli zaradi promocije in izobraževanja ljubiteljev vina, kar je zelo pomembno. Toda na nekaterih je preveč obiskovalcev in se jim ni mogoče posvetiti tako, kot bi si želela. Dogodek ima drugačen čar, če imaš lahko več stika z občinstvom.« Posebej sta se ji vtisnila v spomin dva manjša dogodka na Štajerskem, podelitvi priznanj vinogradnikom za ocenjena vina v Šmartnem ob Paki in Slovenskih Konjicah. »Tukaj so me sprejeli zares kraljevsko. Svoje vinograde in vinske kleti so mi manjši vinogradniki, med njimi nek gospod s 300 trtami, predstavili s predanostjo, žarom v očeh, njegov vinograd in okolica sta bila urejena pravljično lepo. Tej dejavnosti ljubiteljski pridelovalci namenjajo dodatno predanost in ljubezen. Posebej lep del kraljevanja je spoznavanje vse Slovenije, velikih imen slovenskega vinarstva in ob tem se izobražujem. Odprta sem za spoznavanje novih vin, najraje pa imam rdeča, posebej modro frankinjo, ki jih povezujem s kulinariko. Brez potenja in gibanja pa pri meni ne gre,« poudari Nika, ki pripravlja v glavnem za kupce njihovih vin letos drugič dogodek Vino in gibanje v vinogradih v domačem vinogradu. V »kraljičinem« vinogradu z modro frankinjo se bodo gosti najprej z gibanjem in plesno vadbo prepotili, nato pa jih bo pogostila z zdravimi prigrizki in vini Martinčič.

Vinogradništvo ni več privlačno

Starša vse štiri hčere podpirata in jim puščata odprto izbiro pri poklicni poti, hkrati pa je Jernej Martinčič kot specialist za vinogradništvo na KGZ Novo mesto zaskrbljen nad stanjem v tej kmetijski dejavnosti: »Naše vodilo na kmetiji je vedno bilo: otroci naj se šolajo, da bodo lažje delali in ne zato, da jim ne bo treba delati. V preteklosti je bilo vinogradništvo prestižna kmetijska panoga, danes je postala breme. Vinarstvo ni več privlačna panoga. Tudi na Dolenjskem vinogradniki pridelavo precej opuščajo, čeprav ima Društvo vinogradnikov Šentjernej še vedno med 250 in 300 člani. V Sloveniji imamo le še okrog 13.000 hektarjev vinogradov in upam, da površine ne bodo padle pod 10.000 hektarjev. V tem primeru bi v naslednji finančni perspektivi SKP izgubili vinsko ovojnico in posledično sredstva za prestrukturiranje vinogradov in vinogradniki brez te podpore zares ne bi več obnavljali . Vinogradi imajo v sedanjih pogojih življenjsko dobo od 20 do 25 let, zaradi padca obnov pa tudi potrebe po cepljenkah niso velike. Toda profesionalni vinogradniki se zavedamo, da je treba vinograd po določenih letih posekati, ker brez ekonomičnega vinograda ne moremo biti uspešni, saj je donosnost ob visokih stroških pridelave, nižjih pridelkih ter nizkih cenah grozdja in vina zelo nizka.«

Pesimistično stanje v vinogradništvu močno vpliva na slovenske trsničarje. Dolenjski trsničarji vložijo okrog en milijon cepljenk, med katerimi je tudi kmetija Martinčič. »Letos smo vložili 100.000 cepljenk in na srečo ves pridelek prodali izključno domačim kupcem. Storitveno cepljenje, največ za Francijo, smo slovenski trsničarji zaradi vinske krize v celotni EU izgubili, saj vse države najprej zaščitijo svoje trsničarje. Za domači trg pa smo cepili največ sorte laški rizling, modro frankinjo, žametovko in vseh pet v register vpisanih tolerantnih sort. Brez namakanja ni trstničarstva in ker smo imeli na Dolenjskem sušo že maja, bomo imeli 30-odstotni izpad siljenk, medtem ko drugo površino lahko namakamo in s tem blažimo sušni stres. Zaradi suše bo tudi pridelek grozdja letos manjši,« predstavi Jernej Martinčič in doda, da je že vrsto let v krizi tudi prodaja cvička, ki počasi okreva. »Razmerja v ceni tega vina so ekstremna. Cviček prodajajo gostinci, ki meni za steklenico plačajo tri in štiri evre, na tržnici v Ljubljani pa prodajajo po 25 evrov.«

S peninami uspešni doma in v tujini

Dolenjski vinarji zato preusmerjajo del pridelave v bistveno donosnejše in tudi med ljubitelji vin vse bolj priljubljene penine. V tem desetletju so s klasičnimi peninami uspeli narediti lep preboj tudi Martinčičevi. Še sveža je njihova srebrna medalja na Decanterju v Londonu za zrelo penino Quattro momenti, blanc de noir, brut natur, iz modrega pinota, ki zori na kvasovkah 40 mesecev. Tri preostale klasične penine: rose, bela in rdeča, zorijo na kvasovkah med 18 in 24 meseci. Na istem ocenjevanju so prejeli prav tako srebro za modro frankinjo 2022. Pred tem so prejeli medalji za belo in rose penini brut natur na ocenjevanju Glass of Bubbly, prav tako v Londonu, ki so ju kupci že vzeli za svoje.

Prvi korak v peničarstvo je bil vinograd z modrim pinotom, obdelujejo ga 8000 trt. Naslednji je nova oprema v kleti, kjer dodajajo tako lesene sode do 500 litrov in povečujejo skladiščne zmogljivosti za zorenje mehurčkastih ter mirnih vin.

»Država pa je z dajatvami na vse kmetijske stroje in drugo opremo neusmiljena. Kmetijstvo prejema subvencije, od katerih imajo korist drugi. V takih pogojih je težko zaključiti naložbeni ciklus na kmetiji, ki lahko traja 20 let ali skoraj eno celo generacijo. Zelo naivno je zato pričakovati, da se bodo otroci ukvarjali s kmetovanjem, če imajo poklic, v katerem uživajo, v njem boljšo socialno varnost in možnost zaslužka,« sklene Jernej Martinčič.