Matjaž Babič, vina Montemoro

Vinogradniško in vinarsko posestvo Matjaža Babiča MonteMoro je vključeno v skladu s smernicami SKP 2023–2027 v ukrep IRP19 Ekološka pridelava, ki je usmerjena v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti. Vstop v ekološko kmetovanje – ukrep IRP 19 je prostovoljen, kmetije se morajo vanj prijaviti pristojni certifikacijski organizaciji do izteka koledarskega leta, obveznost je petletna. Preusmeritev traja dve leti za rastline (poljedelske površine) in tri leta za trajne nasade. Na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin.

POGLEJTE video prispevek o vinogradniško in vinarskem posestvu MonteMoro

Matjaž Babič je bil z odločitvijo za študij ekonomije z eno nogo že v Ljubljani, a je bil »klic korenin« močnejši, zato se je z diplomo vrnil na Obalo. Leta 2003 je sprva skupaj z bratom nadaljeval vinogradniško in vinarsko tradicijo, ki je povezana z družinskimi vinogradi na Šalari na obrobju Kopra. Tam je Matjažev oče Silvano posadil šest hektarjev vinogradov, kar je bil glavni dohodek družine. Vendar je večino grozdja prodajal največji obalni kleti Vinakoper oz. kot namizno stekleničeno vino, Matjaž pa si je zastavil cilj prodajo pod svojim imenom. V 23 letih se je uveljavil kot uspešen vinar vin »na dolgo progo«, torej strukturnih refoškov in malvazij, primernih za dolgo zorenje in zahtevnejše pivce pod svojo etiketo MonteMoro.

Matjaž Babič iz Kopra pridela v letniku nekaj nad 40.000 steklenic ekoloških vin. Na osmih hektarjih na Šalari ter še dveh, ki jih je dokupil na Tribonu, obdeluje 60 % refoška, 30 % malvazije ter desetino cabernet sauvginona, chardonnaya in merlota. Pri trženju vin se mu je zadnjih sedem let pridružila žena Farah, ki je prišla v Istro iz Malezije. Vina uspešno tržita doma in po Evropi, kar petkrat doslej je bil odlikovan s prestižnim nazivom županovo vino mestne občine Koper. Sedaj je Matjaž Babič kar pred dvema zahtevnima izzivoma: gradnjo nove vinske kleti z degustacijskimi prostori ter vodenjem Društva vinogradnikov slovenske Istre, predsedovanje katerega je tik pred poletjem prevzel od Ingrid Mahnič.

Glavni družinski vinograd Babičevih na Šalarskem hribčku se imenuje Morova kortina oz. po italijansko Cortina di Moro, saj je na tej legi pred okrog 200 leti svojo posest oz. kortino imela družina Moro. Njihove oljčnike in vinograde je obnovil Matjažev oče Silvano ter največjo skrb posvečal prav refošku, ki kraljuje na tem hribu. Po študiju sta Matjaž in njegov brat Dejan, ki je študiral agronomijo, skupaj prevzela vinogradniško kmetijo, a kmalu zastavila vsak svojo pot in si razdelila vsak po sedem hektarjev družinskih vinogradov na obrobju Kopra. Matjažu je bil glavni izziv na samostojni vinarski poti refošk kot veliko vino in osnovanje svoje blagovne znamke vrhunskih vin, ker vina Babič na trgu niso bila dovolj prepoznavna. V okolici je imel v tem času že nekaj vzornikov, krepke refoške je ustoličilo nekaj sosednjih vinarjev, njegov vzornik je bil predvsem Rojac. Tako je ambicijo je povezal s tradicijo in svojo blagovno znamko, ki se je pojavila na trgu leta 2007, poimenoval MonteMoro po zgoraj omenjeni izvrstni legi na Šalari. Kot ekonomist se je zavedal, da začetek z neznano blagovno znamko ne bo lahak in bo povezan z vrsto naložbami v pridelavi, vinski kleti in na trgu. Hkrati je ocenil, da je glavni predpogoj za odskok na trgu vrhunska kakovost vin.

Intervencija Ekološko kmetovanje IRP19 omogoča podporo tako za ohranjanje že obstoječega ekološkega kot tudi za preusmerjanje iz konvencionalnega v ekološki način pridelave. V Sloveniji je povpraševanje po ekoloških živilih še vedno precej večje od domače pridelave, zato je vključitev oz. preusmeritev v ekološko pridelavo za kmetijska gospodarstva še vedno priložnost.

EKOLOŠKA PRIDELAVA DAJE VIŠJO KAKOVOST

»S kakovostjo vin v konvencionalni pridelavi na začetku svoje vinarske nisem bil zadovoljen, zato sem že leta 2005 začel razmišljati o preusmeritvi v ekološko pridelavo. Veliko vino mi je bilo vedno izziv in vodilo celega razvoja in blagovne znamke, zato je bil prvi cilj zmanjšati pridelek, kar je samodejno vodilo v ekološko pridelavo zaradi višje kakovosti. Tako sem zmanjšal visoke donose v očetovih vinogradih, ki so bili na pergoli in s štirimi kilogrami po trti prilagojeni prodaji grozdja. V slabših letnikih so bile težave z boleznimi in slabšo fenolno zrelostjo grozdja. Posledično ni bilo mogoče donegovati dobrega refoška, ki je za doseganje vrhunskega vina še posebej zahteven. Trte sem kmalu preusmeril na vzgojno obliko guyot in zmanjšal pridelek, tega je sedaj vsaj za tretjino manj. Na preusmeritvi sem počasi delal pet let, do letnika 2009, ki je bil fantastičen za rdeča vina. V ekološki pridelavi sem imel odlične rezultate ter dobil pogum in se leta 2010 vključil v ekološko certifikacijo pri Kon-certu. Sem pa imel ravno 2010, ki je bilo zahtevno, velik izpad pridelka malvazije.«

Certifikat za prva eko vina je prejel leta 2013 in nazadnje leta 2015 še za vina iz vinogradu na Tribonu, kjer je trte vključil v eko pridelavo leta 2013. Ker je večina trt na dvignjenih legah, je povprečna skupna poraba bakra v sezoni za škropljenje nizka, okrog 1 kg/ha. V večini vinogradov je obdelana vsaka druga vrsta, na Tribonu pa je med vrstami zeleni pokrov, ki ga zmulči in s tem zvišuje delež organske snovi v tleh. To je sedaj poleg dodajanja komposta manj bujnim trtam edini način gnojenja. Vinograde le vršička in listja ne odstranjuje, ker je refošk občutljiv na sončni ožig.

»Fenolno zrelost dosegamo z lahkoto, zadnjih osem let preizkušam še biodinamično pridelavo, a brez certifikata. Ekološko pridelavo kombiniramo z ukrepi SOPO in KOPOP in s tem skrbim za biotsko pestrost v vinogradih. Zlato trsno rumenico držimo pod kontrolo, z esco pa je velik problem in se je težko odločiti za obnove, ker tako izgubiš vino iz starih trt izjemne kakovosti. Zato še vedno vztrajam s kašnim vinogradom, ki bi ga marsikdo že obnovil.« Letošnji nastavek pridelka je dober in z boleznimi ni posebnih težav. Rast se je začela zgodaj, ni bila hitra, a so jo visoke temperature junija in julija pospešile. Kakšen bo pridelek, pa ne vemo, dokler grozdje ni v kleti,« je v pričakovanju novega letnika Matjaž Babič.

Intervencija Ekološko kmetovanje IRP19 se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi kmetijske politike, kot so KOPOP, DŽ in SOPO, kar omogoča še večjo podporo trajnostnemu razvoju kmetijstva. Kmetija Matjaža Babiča je vključena v ukrep SOPO BIORAZTN NP 8.11 – Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih (BIORAZTN), katere namen je ohranjati habitate za koristne organizme in opraševalce ter izboljšati biotsko raznovrstnost v trajnih nasadih. Nosilec KMG mora na GERK-u, ki ga vključi v shemo, izvajati vsaj dve od treh kmetijskih praks: življenjski prostor za koristne organizme, vzdrževanje medvrstnega prostora ali vzpostavitev cvetočega pasu. Kot trajno zatravljen medvrstni prostor se šteje prostor, ki je posejan s travami ali drugimi zelenimi krmnimi rastlinami oz. je ozelenjen na drugačen način. Podpora za shemo je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti ter znaša 80 % višine podpore, izračunane po modelnem izračunu. Načrtovani znesek znaša 273,20 evra/ha.

V Istri je največ ekoloških vinogradnikov v Sloveniji, ker so tukaj zanj najboljši pogoji. »Če imaš vinograde na pravih legah, pravi višini, na terasah, zračno, v ekološki pridelavi ni težav, temveč zgolj vprašanje, kaj vinar želi. Idealno bi bilo, da bi bili v Istri vsi vinogradniki ekološki in ustvarili močno blagovno znamko, vendar za to niso vse lege primerne. Tudi na nižinskih legah je mogoče z novimi pristopi delati na ekološki način, kar pa zahteva več dela in še več raziskovanja, da se najdejo nove rešitve,« meni Babič.

Vinogradništvo Matjaža Babiča si prizadeva za varovanje narave v okviru ukrepa BIOTM_TNS-Biotehniške metode obvladovanja škodljivih organizmov v trajnih nasadih. Ta se izvaja v okviru intervencij KOPOP in dovoljuje uporabo feromonskih razpršilcev (dispenzorjev), uporabo naprave za razprševanje feromonov ali zastrupljene vabe.

OD TRGA NAZAJ DO VINOGRADOV

Farah skrbi za trženje vin MonteMoro.

Vina MonteMoro nastajajo po smernicah ekološkega kletarjenja. Direktiva o ekološkem kletarjenju je bila na ravni EU sprejeta leta 2012. Ena glavnih razlik med konvencionalnim in ekološkim vinom je dovoljena vsebnost skupnega žvepla, saj zaradi njegove vsestranske zaščitne vloge popolnoma brez njega tudi v ekološki kleti še vedno ne gre. Omejitev skupnega SO₂ pri ekološkem rdečem suhem vinu je 120 mg/l, za bela in rose suha vina pa 180 mg/l.

Osnovno filozofijo je v primerjavi z očetom, ki še vedno pomaga v vinogradih, Matjaž torej spremenil, saj vse grozdje predela in vino trži sam. Vina Babič so bila v očetovih časih zelo dobro prodajana v litrskih steklenicah. »V glavnem v Mercatorju smo prodali tudi do 50.000 steklenic v časih, ko se je zelo dobro prodajal že refošk povprečne kakovosti,« pojasni Matjaž, ki sedaj prodaja v veliko zahtevnejši, ekološki tržni niši. Ekološka vina iščejo tudi na Obali prej tuji kot domači pivci, doda iz izkušnje in razloži, kakšna je pot od grozdja do police v kleti na Tribonu, kjer načrtuje tudi novo klet, saj je sedanja z zmogljivostjo 70.000 litrov premajhna.

»Moj prvi vinski letnik je bil letnik 2003, kletariti sem se učil doma in na tečaju, kasneje sem začel znanje povezovati in s prakso iskal, kaj mi je všeč in kaj ne. Zatem sem spoznal trg in ugotovil, da so potrebni popravki v kleti, in šel še korak nazaj do vinogradov in še za malenkost znižal količino grozdja. Toda če ti ekološka ali biodinamična pridelava nista všeč, boš težko vztrajal na tej poti samo zaradi trga.«

»V kleti ne moreš nikogar kopirati, najti moraš svoje usmeritve. S kemijo se sploh ne ukvarjam, pač pa ustvarjam refoškkitemelji na polni zrelosti in naredi v kleti lep razvoj, da je v steklenici saden in eleganten.«

Njegovo razumevanje ekološkega vinarstva pomeni predvsem čim manj posegov v vino.»Nekaj časa sem še uporabljal selekcionirane kvasovke in hkrati vina puščal zoreti na finih drožeh. Opustil sem rabo vseh čistil in začel stekleničiti nefiltrirana vina. Vsa vina, tudi malvazija classic, zorijo najmanj poldrugo leto. To so bile prve usmeritve, naslednja stopnja so bile spontane fermentacije, ciljna vsebnost alkoholna je 13 % in minimalni odmerek žvepla. V steklenici vsebujejo bela vina med 40 in 50 mg/l SO₂ in rdeča vina 30 mg/l SO₂. Iz refoška kletarim tudi klasično penino, rose in petnat, za slednjega dodam v osnovno vino mošt.«

Še korak bližje naravi je oranžna malvazija kot odjek Matjaževega dela po načelih biodinamike v vinogradih. Na trgu je pod imenom Orange Joy, macerira jo en mesec in dve leti zori v hrastovem sodu.

REFOŠK KOT ČRNA STRAST

Vina MonteMoro so na trgu v treh linijah, osnovno predstavljata malvazija in refošk classic, v katerih prevladujeta sortnost in sadnost. Čeprav obe vini zorita leto in pol v nerjaveči posodi, ne gre za klasični sveži, temveč strukturnejši vini. Naslednja stopnja je selekcija, refošk te kakovosti nosi etiketo Black Passion oz. črna strast. Grozdje zanj zori v glavnem v 50 let starem vinogradu, vino pa zori dve leti v bariku in zatem še v steklenici. Na trg pride povprečno star šest let in ga odlikuje aromatika zrelih črnih sadežev, suhih začimb in krepka struktura, ki dočaka v steklenici vsaj med 15 in 20 leti. Njegova bela vzporednica je že omenjena malvazija Orange Joy. Najvišja (premium) kakovost vin je pod etiketo Desire, gre za bordojski zvrsti z istrsko osnovo: refošku Secret Desire sta dodana cabernet sauvignon in merlot, malvaziji True Desire pa chardonnay. Obe vini zorita vsaj 36 mesecev v novejših barikih. Nastaneta le v najboljših letnikih in z bogato strukturo ter kompleksno aromatiko z lahkoto prenašata težo desetletij v vinskih arhivih.

»Na fakulteti učijo, da je edino pravilo profit, a za kmetije to ne velja, velikokrat sem iskal kakovost na škodo profitabilnosti. Kmetijo gradim na blagovni znamki MonteMoro in na koncu sem blagovna znamka jaz. V bistvu moje prepričanje, ideja ustvarja blagovno znamko in negujem vina, ki jih želim sam uživati. Zato ustvarjam blagovno znamko, ki ni vedno vštric zadnjim trendom in ekonomski logiki, temveč izhaja iz terrorija in tradicije Istre.«

Ekološka vina MonteMoro imajo največ kupcev v Sloveniji in Italiji ter v Nemčiji, Avstriji, prodaja v ZDA in Aziji je zaradi političnih razmer trenutno v zastoju. Razpon njihovih cen je od 15 do 45 evrov.

»Na trgih se pozna kriza prodaje rdečih vin, toda pivci imajo refošk radi, zlasti ko se z njim srečajo v njegovem izvornem okolju.« Zato si želi lastnik kleti MonteMoro več gostov na dvorišču, kjer bo zgradil v Tribanu degustacijske prostore in večjo klet, hitrost izvedbe pa je odvisna od različnih soglasij na ravni občine.

Tako slovenska Istra kot refošk na evropskem vinskem zemljevidu nista dovolj prepoznavna. Izboljšanje prepoznavnosti je skupna naloga Društva vinogradnikov slovenske Istre (DVSI), ki mu predseduje Matjaž Babič, in konzorcija Mareistra, ki ga je ustanovilo 18 tržnih vinarjev letos spomladi, katerega član je tudi vinska klet MonteMoro. »Cilji DVSI in konzorcija se pokrivajo, zato je treba tako vinarje kot turizem v Istri usklajevati. Moj cilj kot predsednika je, da društvo deluje kot povezovalni člen med številnimi akterji, ki bodo skupaj izvajali strategijo razvoja in uspešno kandidirali na različna sredstva.«