Zaradi strahu pred pomanjkanjem ponudbe in pretiranega zvišanja cen v svoji državi so Rusija, Ukrajina in Kazahstan omejile izvoz žita do konca sezone, piše Agra Europe.  Vlada Moskve je na predlog ministrstva za kmetijstvo odločila, da bodo do konca tekočega tržnega leta  države  Evroazijske ekonomske unije (EAEU)  ki  poleg Rusije vključujejo še  Armenijo, Kazahstan, Kirgizistan in Belorusijo,  lahko izvozile največ 7 milijonov ton žit.

Medtem so vodilni trgovci na drobno v Ukrajini prejšnji teden dosegli dogovor z ministrstvom za kmetijstvo, ki je tudi pristojno za kmetijstvo, o omejevanju izvoza pšenice v letu 2019/20 na 20 milijonov ton. Od začetka julija 2019 do 27. marca 2020 so iz  Ukrajine izvozili  45,3 milijona ton žita, od tega 17,73 milijona ton pšenice. Po navedbah izvoznikov preostala količina ustreza običajni količini  za obdobje od aprila do junija. Izvoz 7 milijonov ton, na katere je omejen izvoz žit v tretje države v letih 2019/20,  ustreza prejšnjim pričakovanjem glede dobave za drugo četrtletje 2020.  Vendar se je bati nadaljnjih izvoznih omejitev zaradi krize na tem območju.  Cene žita so se v Rusiji in Ukrajini v zadnjem času močno zvišale.  K temu je prispevala tudi devalvacija  nacionalne valute.

Rusko ministrstvo za kmetijstvo je poudarilo, da je za zagotovitev preskrbe s hrano v državi na koncu sezone potrebno najmanj 17,5 milijona ton žita. Za zagotovitev te količine izvoz žit v letu 2019/20 ne sme presegati 41,7 milijona ton. Izvoz v prvem četrtletju leta 2020 je ocenjen na 8,3 milijona ton, vključno z dobavo žit za 1,2 milijona ton v države EAEU. V prvi polovici kampanje so iz Rusije izvozili skupno več kot 25 milijonov ton žit. Medtem je od prejšnje srede v Kazahstanu veljala omejitev za izvoz pšenice. Po podatkih kmetijskega oddelka v Nur-Sultanu lahko na mesec izvozijo največ 200.000 ton pšenice. Hkrati je bila znova odpravljena prepoved izvoza moke, izdana 22. marca; namesto tega zdaj velja izvozna kvota 70.000 ton pšenične moke na mesec.

Mlinarji proti

Kazahstansko kmetijsko ministrstvo se je odzvalo na množične ugovore mlinarske industrije. To je opozorilo na resne finančne posledice za industrijo in  grožnjo,da jih bodo morali  zapreti.  Proizvodne zmogljivosti moke v Kazahstanu so več kot potrojile domače povpraševanje; mlini bi lahko mesečno namleli  več kot 600.000 ton moke. Seznam  za prepoved izvoza od  22. marca je poleg moke vključeval tudi sončnična semena in olje, ajdo, sladkor, krompir in nekatere vrste zelenjave. Medtem je odbor za statistiko ministrstva za gospodarstvo sporočil, da je bilo od 1. marca v Kazahstanu na zalogi približno 9,2 milijona ton žit, vključno s 6,4 milijona ton krušnih zrn, 1,5 milijona ton semenskega zrnja in 1,3 milijona ton žit za krmo.