Posledice izjemne suše

Vročina in suša sta znatno pospešili začetek trgatve po celi Evropei Številne regije leta 2026 poročajo o najzgodnejših datumih začetka trgatve, odkar vodijo evidence. Pogosto gre sicer le za posamezne tople lege in zgodaj dozorevajoče vinograde – pogosto s sortami Chardonnay, Muškat ali grozdjem, namenjenim za proizvodnjo penečih vin.

V Franciji so prvi grozdje sorte muškat potrgali 15. julija v kraju Fitou v departmaju Aude. To je bil najzgodnejši dokumentirani začetek trgatve v državi. Roussillon je sledil 23. julija. 6. avgusta se je trgatev začela tudi v vinogradu sorte chardonnay v kraju Montgueux v Šampanji – enajst dni prej kot prejšnji rekord iz leta 2020. Hkrati se je v Bordeauxu začela trgatev grozdja za  penečga crémanta, skoraj dva tedna prej kot leta 2025.

V Franciacorti prvič julija

V Španiji so na Lanzarotu s trgatvijo začeli že v prvem tednu julija. V Penedèsu je Gramona začela 22. julija, prej kot kdaj koli prej, La Mancha pa je sledila 24. julija – približno dva tedna prej kot leta 2025. V Somontanu so začeli dvanajst dni prej kot leto prej. Tudi Rioja Oriental je 6. avgusta zabeležila najzgodnejši začetek trgatve v svoji zgodovini.

Tudi v Italiji beležijo rekorde. V Oltrepò Pavese so prvo grozdje za osnovna vina za peneča vina potrgali 28. julija, približno deset do štirinajst dni prej kot običajno. V Franciacorti se je trgatev 30. julija prvič v zgodovini začela že julija. V Langheju v Piemontu so vinogradniki začeli v začetku avgusta, v Apuliji pa 5. avgusta. V Toskani grozdje prav tako dozoreva približno dva tedna prej kot v preteklih letih.

Prva poročila prihajajo tudi iz Portugalske in Grčije. V Nemčiji, Avstriji in Švici se  je trgatev tudi začela hitreje. Vročina pospešuje vsebnost  sladkorjev, medtem ko zaradi suše jagode ostajajo majhne, ponekod pa je zorenje celo ustavljeno. Izjemna suša povzroča težave predvsem v mladih vinogradih, katerih koreninski sistem še ni popolnoma razvit. Zato je bilo treba grozdje ponekod odstraniti že poleti, da bi zmanjšali obremenitev trt. Kjer je bilo mogoče, so izvajali tudi namakanje. Starejši vinogradi so še vedno v razmeroma dobrem stanju, če ne rastejo na lahkih tleh, ki lahko zadržijo zelo malo vode. Zaradi pomanjkanja vode so grozdi na splošno manjši in nekoliko manj sočni kot v običajnih letih. Po eni strani je zato mošt zelo koncentriran in aromatičen, po drugi strani pa bo to verjetno vplivalo tudi na pričakovani pridelek. Prisotne so precejšnje razlike med posameznimi sortami, nadmorskimi višinami in vinogradniškimi legami precejšnje.

Rekordno zgodaj tudi v Istri in Brdih

Če bi normalno te dni v Brdih in v Istri začenjal s trgatvijo za peneča vina, se je letos to zgodilo že 8. avgusta. Zaradi pomanjkanja padavin, vročine in še toplega vetra pa so v Brdih že sredi redne trgatve, zaključujejo z trganjem sivega pinota, chardonnaya ter nadaljujejo z drugimi srednje poznimi sortami. Prihodnji teden- torej konec avgusta -je na vrsti že merlot.  Podobno je v Istri,V Vipavski dolini in Krasu začenjajo z redno trgatvijo oz. odkupom grozdje ta teden. Po besedah Maje Koren Ivančič, svetovalke za vinogradništvo na KGZ Nova Gorica se je na Primorskem  poznalo pomanjkanje padavin že pri oblikovanju grozdnih jagod.V tej ekstremi vročini pa so izjemno velike razlike po legah in sortah,  izpad pridelka bo največji na lapornatih tleh in v mlajših vinogradih. Dobro se držijo sorte iz skupine pinotov in malvazija, ki se lahko v dežju še regenerira, medtem ko bo bistveno manj pridelka istrske glavne sorte refoška.

Manjši pridelek tudi v vzhodni Evropi

Tudi madžarski vinogradniki pravijo, da bo letošnja trgatev v Villanyu , najjužnejši madžarski vinorodni pokrajini manjša, saj vročina in suša povzročata zgodnejše zorenje grozdja ter zmanjšujeta pridelek. Gergely Nagy, sekretar Sveta skupnosti vinorodnih gričev pokrajine Villány, je za Euronews povedal, da se tamkajšnji vinogradniki počasi privajajo na tako hude sušne razmere, ki ne prizadenejo le vinorodne pokrajine, temveč celotno državo. Strokovno znanje v vinogradih ostaja ključnega pomena, vendar so tudi najbolj izkušeni vinogradniki na koncu nemočni pred silami narave. Kakovost grozdja naj bi bila večinoma nespremenjena, vendar se pričakuje, da bo količina grozdja približno 30 % manjša kot v preteklih letih.