Toskana (4)

Ob koncu obiska na povabilo konzorcija Vernaccia di San Gimingnano smo za omizjem zadnjih obiskanih vinski kleti Abazzia Monte Oliveto in turistične kmetije Poderi Arcangelo izmenjali nekaj mnenj o trendih v porabi vin in kam umestiti vernaccio. Predstavniki iz vrst uvoznikov in vinarskih strokovnjakov iz Poljske, Romunije in Češke so predstavili, da morajo biti vinarji ves čas zelo aktivni na trgu, saj zlasti gostinci pogosto menjujejo ponudbo vin, ker želijo gostje spoznavati vedno nekaj novega. Kupce iz vseh sektorjev pa zanima predvsem dobro razmerje med kakovostjo in ceno.

V vseh tradicionalnih vinogradniških državah EU se je zelo zmanjšala prodaja rdečih vin, kar čutijo tudi italijanski pridelovalci, na račun večje prodaje belih vin in koktajlov. Vinograde z rdečimi sortami zato povsod krčijo. Temu so se morali prilagoditi tudi vinarji v naši zahodni sosedi – ker doma prodajo manj, iščejo nove trge na vzhodu Evrope, npr. v Poljski, kjer je prebivalstvu zrasla kupna moč ter se zvišala poraba in kultura pitja vina. Poleg tega delajo na novih izvoznih trgih po svetu: v Braziliji, Indiji, Južni Koreji. Seveda pa je veliko lažje prodajati zelo znana vina, kot sta toskanski Brunelo di Montalcino ali Montepulciano.

Vernaccia je na drugi strani sorta, ki daje zelo dobro grozdje, a neznano vino, zato jo je v tujini težje prodati, sploh pa ne po visokih cenah, četudi bi si zaradi kakovosti to zaslužila. Ker pa gre za belo sorto širokega kakovostnega razpona in številnih slogov, ima v trendu belih vin zanesljivo svoje mesto. Vendar bodo morali za žetev opaznejših rezultatov v prihodnosti v tujini pridelovalci te sangiminanske posebnosti več vlagati v trg in promocijo, se predstavljati na masterclassih.

Vložki v trg se obrestujejo le na dolgi rok, za doseganje visokih cen pa mora vino imeti ime, so se strinjali tako pridelovalci kot vinski trgovci. Romunski trg je na primer za italijanska vina odprt, a prvo pravilo je dobra kakovost za dobro ceno. Drugo pa, da veliko pivcev kupuje z očmi, zato morajo biti privlačne tudi etikete, kar pa je tako ena od ključnih prednosti apeninskih vinarjev, saj imajo na tem področju oblikovalce, ki slovijo kot ustvarjalci svetovnih trendov. Večina kleti prodaja vina tudi prek spleta, ta sicer narašča, vendar še ne dosega visokega deleža. Vzrok za to je dejstvo, da je vino pridelek, ki ga je treba prej pokusiti.

S PENINAMI DO MLAJŠIH PIVCEV

Obenem se prilagajajo tudi z vsebino steklenic, kot na primer v vinogradniško-vinarskem posestvu Abazzia Monte Oliveto v lasti družine Zonin. Poimenovano je po opatiji nad vinogradi, ki so jo leta 1340 ustanovili olivetanski menihi in jo izbrali kot idealen kraj za pridelavo vinske trte in oljk. Zgodba o posestvu in vinu s tako dolgo tradicijo jih je tako očarala, da so se leta 1982 odločili kupiti to zgodovinsko posestvo izjemne lepote. Obdelujejo 35 hektarjev, pri čemer je 20 hektarjev posajenih z vernaccio in deset hektarjev z oljčniki, sodobno vinsko klet pa so zgradili pred petnajstimi leti. Pridelujejo na ekološki način, v vinogradih je posajenih 4000 trt/ha na enokordonski vzgojni obliki. Vernaccia, ki je napolnijo v letniku 150.000 steklenic, dajo na trg kot dve mirni in dve peneči vini. Sveža vernaccia je pod konzorcijsko etiketo San Gimingnano DOCG in zrelejša kot Gentilesca, z izrazito bogato strukturo, cvetličnimi notami in mineralnim pookusom. Da bi to lokalno sorto bolj približali zlasti mlajšim ljubiteljem mehurčkov, jo kletarijo še kot klasično penino brut natur, ki zori na drožeh 24 mesecev in je na trgu pod etiketo TerraSalata. Ime pomeni slana zemlja, kar izhaja seveda iz značilnosti glinene peščene prsti, v kateri so ostanki nekdanjega morja, tudi fosilizirane školjke, ki dodajajo vinom odtenek slanosti. Druga, igrivejša različica mehurčkov je Rebel (upornik) pet-nat IGT.

Na sangiminanskih vinogradniških kmetijah je na srečo veliko mladih obrazov in mladih prevzemnikov, tako je tudi na posestvu v lasti družine Zonin, kjer nas ob dedku Guiseppu pričaka najmlajša generacija. V vinarstvu, predvsem v trženju in promociji, se vidi v bodoče še študentka Anna, medtem ko starejši brat Davide trenutno prodaja hrano za male živali, a sestri veliko pomaga. Uradno pa je nosilka posestva njuna mama Cristina, ki ga je prevzela od očeta Guiseppa, medtem ko je oče ostal zunaj vinarske dejavnosti. Njihov glavni enolog je zato stric, ki ima svoje posestvo v Maremi. Ker so njihova zadnja vina na trgu še nova, vlagajo velik napor v trge doma in po svetu, vrata se hitreje odpirajo penečim vinom.

Vinski turizem je za italijanske vinske kleti zelo pomemben vir prihodkov, lani je po ocenah ustvaril približno 21 % prihodkov vinskih kleti, na dvorišču prodajo vinarji med10 do 30 % vin, Toskana pa je vodilna regija po ponudbi vinskih doživetij.

SANGIMIGNANSKE TURISTIČNE KMETIJE NA ITALIJANSKEM VRHU

Druge poti prodaje vina, na lastnem dvorišča, so ubrali vinarji s turističnimi kmetijami. Med njimi je tudi nekaj vrhunskih, kot je Poderi Arcangelo, ki je dobila licenco za to dejavnost med prvimi, že leta 1992. Takšnih pa je po toskanskih gričih posejanih kar nekaj, s30 sobami različnih tipov ter osmimi apartmaji so med največjimi, nastanitev je kategorizirana s štirimi marjeticami. V glavni sezoni je cena prenočišča pri njih od 180 do 300 evrov, za večje sobe še več.

Toskana ima približno 5850 do 5900 licenciranih turističnih kmetij. To predstavlja 22 % vseh italijanskih turističnih kmetij in je vodilna italijanska regija po številu registriranih turističnih kmetij. San Gimignano spada med deset italijanskih občin z več kot 100 registriranimi turističnimi kmetijami. Z vključno širšim območjem San Gimignana je njihovo število še bistveno večje, med 250 do 350.

Ko nas sprejme mladi gospodar Alberto Ciampalini v vinski kleti, kuhajo v njihovi restavraciji večerjo za kar 110 gostov, tako da je očitno, da je ta srce njihove turistične kmetije. K posestvu spada kar nekaj prenovljenih objektov nekdanjega kmečkega posestva in na novo zgrajenih – med njimi glamping hišice, trije bazeni, pa odporna sončna elektrarna. Samo v glamping in sončno elektrarno so vložili milijon evrov in za to pridobili tudi evropska sredstva. Na posestvu so tudi tri vinske kleti, vse so v celoti pod zemljo, imajo tudi zaposlenega enologa. Vinograde na 48 hektarjih obdelujejo na ekološki način. Polovico predstavlja sangiovese za chianti in v kombinaciji z drugimi sortami za super toskance. Vernaccia predstavlja drugo polovico, v letniku je napolnijo 60.000 steklenic. Vina zorijo v raznolikih posodah, velikih lesenih sodih in barikih, betonskih cisternah ter v glinenih amforah. Pred desetimi leti so se lotili še penin iz čiste vernaccie, pod imenom Prima volte, ki zori na kvasovkah dve leti. Ta ni izrazito sveža, temveč bogatejša in v aromatiki večplastna ter dobro spremlja večino njihovih jedi. Konzorcijska vernaccia DOCG pa nosi etiketo Dama Bianca in zori samo v betonski cisterni. V njej se ponovno pokaže prepoznavni pečat sangiminianskega terrorija – mineralnost in svežina s ščepcem soli in mandlja. Vernaccia riserva je iz 45 let starega vinograda in zori eno leto v sodu in eno leto v steklenici. Na vrhu pa je enologova vernaccia Per Bruno, ki je napolnijo le 3000 steklenic. Kletarijo jo po ekoloških načelih, brez selekcioniranih kvasovkah, s spontano fermentacijo, eno leto v glinenih amforah, kjer je med vrenjem v stiku z jagodnimi kožicami, in zatem pa zori še pol leta v steklenici. Poleg okusa koščičastega sadja in zelišč tudi v tej izstopa mineralnost ter okus kresilnega kamna. Cenovni razpon njihove vernaccie je od sedem do 23 evrov, del vin pa izvozijo tudi v ZDA.

Izjemna je tudi njihova kulinarična ponudba, k rdečim strukturnim vinom ponudijo lokalne mesnine v jedeh, kot so beli ragu iz govedine in zajca ter tatarski biftek. Če njihove supertoskance odlikuje sadnost, v ustih nežne tanine in harmoničnost, pa je njihov chianti »toskanski žrebec« kot izjemna strukturno bogato vino za daljše staranje. Na vrhu vin rdečih vin pa kraljuje njihov Brunelo di Montalcino kot zorjeno elegantno vino.

Za tiste, ki želijo užiti toskansko podeželje s polnimi pljuči in na koncu še z želodci, je nekajdnevno bivanje na takšni turistični kmetiji zadetek v polno, saj gostom poleg degustacij vin in svojega oljčnega olja ponudijo tudi kuharske tečaje in lov na tartufe. Številne dobre prakse, pristope in zamisli pa lahko od tukaj odnesejo tudi kandidati za turistično dejavnost. (Konec.)