Varovanje okolja, ohranjanje rodovitnih tal in skrb za naravne vire v okviru Skupne kmetijske politike pomembno podpira intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19.

Slovenija si je uspela v zadnjem desetletju pridobiti sloves zelene turistične destinacije na svetovni ravni. Raznolike slovenske pokrajine in številne naravne lepote omogočajo domačim in tujimn turistom aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Zasluge zato imajo tudi številne slovenske turistične kmetije, ki skrbijo za obdelano podeželje in kakovostno lokalno hrano.

 L. 2020 je bilo v Sloveniji 957 turističnih kmetij z nastanitvijo in/ali hrano in pijačo, l. 2025 pa že 1436, kar pomeni, da njihovo število raste. Zaradi pravnega okvira ( zakon zahteva visok minimalni odstotek lastne pridelave ) je ponudba slovenskih turističnih kmetij močno povezana z  možnostjo pridelave lastne hrane. Ekoloških kmetij je bilo leta 2022 med vsemi turističnimi 145,  oz. 15%, kar pomeni da je delež le-teh znatno več od deleža vseh ekoloških kmetij v državi ( 8%). Ekološke turistične kmetije so znatno večje in imajo povprečno velikost 15,7 ha, medtem ko neekološke kmetije povprečno obsegajo 10,7 ha.

Ti podatki so iz edine opravljene raziskava na ekoloških turistični kmetijah v Sloveniji in sicer na osnovi ankete na 129 ekoloških turističnih kmetijah (Cigale D. in Lampič B, Vidiki trajnostnega turizma na ekoloških kmetijah v Sloveniji).

Podatki potrjujejo, da so ekološke turistične kmetije usmerjene bolj trajnostno. Kombinacija turizma in ekološke pridelave na podeželju vključuje številne prednosti iz okoljskega, ekonomskega sociokulturnega in zdravstvenega vidika, kar spodbuja tudi ukrep SKP 2023- 2027 IRP 19- ekološko kmetovanje, v katerega so vključene ekološke turistične kmetije.

Na turističnih kmetijah v Sloveniji kmetuje v glavnem trajnostno, ekološka pridelava pa je najbolj trajnostna oblika kmetovanja v EU. Kmetije s turistično dejavnostjo so se za slednjo odločile predvsem zato, ker  njihovi gostje cenijo ekološko pridelano hrano. Nekatere pa so ohranile obe obliki kmetovanja: delno pridelujejo ekološko, na delu kmetije pa še vedno konvencionalno.

Ekološke turistične kmetije niso bolj trajnostne le v kmetijski pridelavi, ampak tudi v turizmu, kar se kaže na nekaterih drugih področjih: na njih je večja zastopanost trajnostnih oznak, večja prisotnost avtohtonih ali tradicionalnih sort in pasem, pogostejše povezave z zaščitenimi območjih. V območjih Natura 2000, ki pokrivajo 37 % površine Slovenije, je tudi znaten delež turističnih kmetij (25,1 %). Tudi v tem primeru je delež ekoloških turističnih kmetij višji (31 %) od deleža neekoloških turističnih kmetij (24 %). Ekološke kmetije  tako pomembno prispevajo k ohranjanju biotske pestrosti in značilnih kulturnih krajin.

Več dopolnilnih dejavnosti, večja odpornost na tveganja

Za ekološke turistične kmetije so značilne številne dopolnilne dejavnosti – od predelave mesa, sadja, zelenjave in zelišč. Primerjava povprečnega števila pomožnih dejavnosti, ki so jih navedle ekološke in neekološke turistične kmetije, kaže, da imajo ekološke turistične kmetije registriranih povprečno 6,8 dopolnilnih dejavnosti, medtem ko jih neekološke kmetije opravljajo le 4,6 .

Na ta način lahko gostom ponudijo čez celo leto sezonske in čim bolj pestre menije in rekreativne aktivnosti. Med pomožnimi dejavnostmi je veliko takih, ki so funkcionalno tesno povezane s turistično dejavnostjo (proizvodnja žganih pijač, peko kruha in peciva, jahanje konj itd.). Večina ekoloških kmetij se tudi nenehno dopolnjuje ponudbo in načrtuje nova vlaganja. Izvajanje različnih pomožnih dejavnosti na kmetiji pa hkrati odraža spretno uporabo različnih virov na kmetiji ter način diverzifikacije prihodkov. Kmetijsko gospodarstvo je tako tudi bolj odporno na tveganja.

Na ekoloških turističnih kmetijah ima nastanitev pomembnejšo vlogo (77,2 % ekoloških turističnih kmeti j ponuja nastanitev) kot na neekoloških turističnih kmetijah (58,7 % ). Večina turističnih in ekoloških turističnih kmetij v Sloveniji je na alpsko-gorskih območjih ( Gorenjska, Savinjska dolina, Koroška,  vinorodnih območjih (Goriška Brda, Slovenske gorice, Prlekija) ter na območju naravnih zdravilišč (Rogaška Slatina, Prekmurje).

Z usmerjanjem v pridelavo varne, hranilno bogate hrane intervencija Ekološko kmetovanje IRP 19 odgovarja na naraščajoče povpraševanje po lokalnih ekoloških proizvodih in krepi trajnostni razvoj slovenskega kmetijstva.