Mednarodno ocenjevanje sauvignonov v Bolgariji (2)

Južna črnomorska vinorodna regija v Bolgariji, kjer je potekalo 16. ocenjevanje sauvignonov v okviru Concours Mondial de Bruxell, se prekriva z mejami regije in priobalnega mesta Burgas. Razteza se od obale Črnega morja in v notranjost do Balkanskega gorstva. Regija ima skoraj 8000 hektarjev vinogradov, bližina morja pa zaznamuje podnebje z vročimi poletji, dolgimi jesenmi in milimi zimami. Vpliv morja se čuti do 80 kilometrov v notranjost, po celotni regiji je okrog ducat večjih in nekaj več manjših vinskih kleti.

Vinarstvo v državi je, podobno kot v vseh državah bivšega vzhodnega socialističnega bloka, doživelo večji razvoj šele po padcu železne zavese leta 1990. Vendar pa je Bolgarija zaradi obsega vinogradniških površin, uradno na 56.000 hektarjih, neuradno pa 70.000 hektarjih, že takrat bila največja pridelovalka vina v vzhodnoevropskem bloku in četrta pridelovalka na svetu. Sedaj pridelana količina je ocenjena na 675.740 hektolitrov, izvoz pa 119691 hektolitrov, in sicer večina v EU.

Leta 2005 je uvedla v zakonodajo dve glavni zaščiteni geografski označbi (PGI) in vanjo povezala več manjših regij v dve glavni: Donavska planota in Trakijsko nižavje ter 52 zaščitenih označb porekla (PDO). Po letu 2007 pa je začela tudi s pomočjo evropske predpristopne pomoči Sapard podpirati naložbe v moderne kleti ter koncept terroirske pridelave in klasifikacijo lokalnih sort. Večina vinskih kleti tako prideluje mednarodne in vzporedno lokalne sorte, med katerimi so najbolj uveljavljeni rdeči mavrud, melnik, gamza in beli red misket.

DOMAČE SORTE S PIEMONTSKO ELEGANCO

Vinogradniško posestvo Mirolio, ki jo obiščemo kot prvo, je že malenkost vzhodneje od obalnega območja, v kraju Elenovo, regiji Vzhodno Trakijsko nižavje, 22 kilometrov od Nove Zagore oz. 130 kilometrov od Burgasa. Vinsko klet obdajajo vinogradi na gričevju, jezero in zeleni travniki, ta naravna kulisa pa zagotavlja odlične pogoje za razvoj vinskega turizma. Posestvo je zasnoval Edoardo Mirolio, član italijanske družine, specializirano za proizvodnjo in distribucijo oblačil za prodajo. Skupina ima sedeže v Albi v Piemontu ter 30 poslovnih dejavnosti v 41 državah in 1100 trgovin z blagovno znamko, in sicer 800 v Italiji ter 300 v Turčiji in na Bližnjem vzhodu.

Vinska klet v Elenovem so zgradili leta 2002 in ima zmogljivost za milijon litrov, v letniku pa pridelajo okrog 600.000 litrov vina. Trte ob njej so posadili na nadmorski višini več kot 400 metrov na hribu St. Ilia, najprej modri pinot, ki so mu sledile druge mednarodne sorte. Leta 2005 so jim sledile še bolgarske sorte mavrud, melnik, bouquet in rubin. Podnebje je za pridelavo vin odlično, lastniki pa ostajajo zvesti piemontski vinarski tradiciji. Glavna blagovna znamka njihovih vin pa je Soli invicto oz. v prevodu nepremagljivo sonce.

Vina iz teh vinogradov so prejela v prvem desetletju po obstoju izjemo veliko priznanj na najbolj znanih vinskih ocenjevanjih: Mundus vini, Decanter, balkanskem ocenjevanju vin in

tudi Concourc Mondia de Bruxelles. Domačini so komentirali, da je Miroglio s pravilnimi poslovnimi potezami in strokovnim delom »kamen spremeniti v zlato.« Prva priznanja so prejeli za penino iz modrega pinota, ki jih pred njim na tem območju ni nihče prideloval, sledile so medalje za praktično za vse sorte. Vitrina z vinskimi medaljami je polna in se še naprej polni, največ pa jih je prejel njihov merlot.

Vzporedno z mednarodnimi sortami so začeli pridelovati vina bolgarskih sort in prešli na ekološko pridelavo, ta predstavlja v bolgarskem vinogradništvu osem odstotkov. Posestvo Mirolio pa ima certificiranih 35 % vinogradov in je največji pridelovalec eko vin v Bolgariji.

Na degustaciji poskusimo vse od začetne bele zvrsti Soli (chardonnay, sauvignon , rizling), 2024, zelo čistih arom banane in koščičastega sadja, ter Soli rose, 2024, z intenzivno aromatiko jagode in maline. Po kakovostni lestvici navzgor se vzpenjamo čez izjemno elegantni Soli modri pinot, 2021, z aromatiko češnje in lesa, srednje bogatega telesa, zato pa izjemno piten. Zato ne preseneča, da ga veliko izvozijo v Kanado in ZDA, a stane na dvorišču samo 3,5 evra! Pod blagovno znamko Heritage (dediščina) pa so polnitve zorjenih vin, v glavnem bolgarskih sort, z izjemo modrega pinota, 2022, in to celo kot eksperimentalno belo mirno vino (blanc de noir). Poleg tega se predstavijo še z isto sorto letnika 2021. Slednje je zorjeno eno leto v francoskem hrastovih sodčkih, v aromatiki zato prevladuje poleg češnje in višnje še les, vino v celoti pa s pridihom piemontske elegance. Najbolj pa navduši z eleganco in bogato strukturo hkrati mavrud 2019 (14,5 % alkohola), kar se potrdi z aromatiko temnih gozdnih sadežev, s polnim telesom, v odhodu pa s sladkimi tanini in izjemno mladostjo tega vina. V tej liniji sedaj polnijo še bouqet.

Poleg vina pa nam sommelier postreže tudi z nekaj dejstvi o bolgarskem podeželju, ki je med vožnjo videti zelo opustelo. Na robu obdelovalnih planjav je v vaseh veliko hiš praznih in preraščenih. Eden od vzrokov zato je nasilna kolektivizacija kmetijskih zemljišč po 2. drugi svetovni vojni, emigrantski val pa se nadaljuje vse do danes. Tako je po ocenah zapustilo državo med 2,5 do 3 milijone prebivalcev, in tudi naš sogovornik nam pove, da z družino živi v Milanu. Veliko Bolgarov je šlo s trebuhom za kruhom tudi v Rusijo, zato tudi v razkošni restavraciji kleti Miroglio zaradi pomanjkanja delovne sile ni izkoriščena, kot bi lahko bila.

DIVES Z VINSKIMI ADUTI OB ČRNEM MORJU

Domača uspešna zgodba pa je posestvo in vinska klet Dives, ki se nahaja deset minut vožnje od letovišča Sončne obala, med mestoma Aheloy in Kableshkovo. Z njene lokacije se odpira čudovit razgled na morsko obalo, na 16 hektarjih pridelujejo trto in ob njej na pol hektarja še sivko in oljke na jugovzhodnih pobočij gričevnatega območja ob kleti. Zaradi zmerno vročega poletja in neprekinjene jeseni grozdje odlično dozori. Vinska klet, delujoča od leta 2012, je v lasti Dimitra in Vasilene Rangelov, ki predstavljata novo generacijo bolgarskih vinarjev. Vasilena preseneti ne le s podatkom, da je klet nanizala že 99 medalj na vseh najbolj priznanih vinskih ocenjevanjih, temveč da redno obiskuje Slovenijo in to okolico Ljubljane!

Ker smo gostje specialisti za sauvignone, nam seveda najprej ponudijo dve vini te sorte, ki jo pridelujejo na dveh hektarjih. Letnik 2023 je svež, ima vegetalno in bezgovo aromo, spominja na novozelandski slog te sorte. Kot drugega nam natočijo barikiran sauvignon, 2022, za katerega so prejeli predlani v Južnoafriški republiki na ocenjevanju sauvignonov srebrno medaljo in ima poleg note lesa še lepo sadnost. Med rdečimi polnokrvnimi vini pa potrdijo visoko kakovost njihovega rastišča in kletarjenja z barikirano zvrstjo merlota in caberneta letnika 2019. Vino je izjemno večplastno, na začetku z aromo robide, ki se razpre v cigaro, usnje, čokolado in brin. Polnijo ga samo v najboljših letnikih in to v steklenice, ki že prazne tehtajo kilogram, in začepijo z voskom, naprodaj pa je po 15 evrov. Vina pa prodajajo glede na to, da so na znanem turističnem območju, v glavnem doma.

V dveh dnevih si je sicer težko ustvariti celovito mnenje o bolgarskih vinih, ker pa to ni naš prvi obisk v Bolgariji, bi lahko sklenili, da vinarji zaradi izvozne usmerjenosti izjemno dobro sledijo zadnjim smernicam v pridelavi mednarodnih sort, kot je sauvignon – kjer je na prvem mestu sveže, aromatično in sadno vino. Ocenjevalci smo opazili, da se je zaradi vse bolj vročih poletij nekoliko spremenil tudi splošni trend sauvignonov, med ocenjenimi so že prevladovali tiolski (pasijonka, marakuja) in ne pirazinski (trava, paradižnikovo listje) kot prejšnja leta. Izjemno sveže sauvignone uspe pridelati le še vinarjem iz najbolj severnih območij, npr. avstrijski Štajerski. Pri domačih sortah pa bolgarski vinarji izjemno dobro združujejo bogato strukturo avtohtonih rdečih sort s sodobnimi tehnologijami in hkrati ostajajo cenovno konkurenčni. (konec)

B