Kmetje med naravo in zasloni
“Kmetijstvo je posel kot vsak drug- vedno moraš biti korak pred drugimi, ” meni vodja Manuel (37), ki vodi enega od avtomatiziranih kmetijskih obratov v družbi »Tvoja hrana- tvoje zdravje« za pridelavo pripravljene hrane. Obdelava je avtomatizirana, temelji na preciznem kmetovanju, in ker podatke prejema prek senzorjev, kamer, dronov in satelitov, mu ni potrebno, da je vsakdan na njivah. Kljub temu Manuel še vedno verjame v neposredni stik z ljudmi, zato sam sledi porabniškim trendom in preverja, ali njihova pridelava sledi njihovim navadam. ” Ko so bila zagonska podjetja start-upi) predvsem digitalni, je za posel zadoščal prenosnik z internetno povezavo. Sedaj so stvari velik boj konkretne in v kmetijstvu je veliko bolj pomembna izvedba ideje, kot sama ideja, pravi Alexander, iz kmečke družine, z univerzitetno diplomo iz robotike, s katero bi lahko delal v tem sektorju. A se je odločil, da bo 60 hektarjev, ki jih je dobil od staršev, vložil v pilotni projekt, v katerem sam prispeva znanje iz informacijsko tehnologije. Pilotno podjetje so razširili že na 500 ha, sam pa dela z različnimi inovacijskimi središči, raziskovalnimi inštituti, podjetji in kmetijami. Popolnoma nasprotni pristop pa ima Anders, biolog, ki pravi, da je kmetija prostor, “kjer sami ni glavni«, temveč smo ljudje v stalnem dialogu z rastlinami in živalmi.” Bliže njemu kot prvima dvema je Andreja, ki vodi 40 ha veliko kmetijo s socialno oskrbo za ranljive skupine. »To delo ni zelo donosno, je pa izpolnjujoče”.
Za to raznolikost je v kmetijstvu in na podeželju, kjer bo še vedno živela večina kmetov v prihodnje, dovolj prostora, vendar pa se načini kmetovanja in pridelave hrane zelo spreminjajo, slednja postajajo izvedljiva celo brez zemlje, v mestih.Zato je bolje govoriti o prihodnosti kmetov, kot pa kmetu prihodnosti, ker bo imel a poklic še več oblik, so izpostavili na decembrski spletni konferenci Evropske komisije “Kmetijstvo naslednje generacije” sredi decembra, na kateri je evropska komisarka Ursula von der Layen večkrat poudarila, da kmetom zaupa, da bodo izzivom, tudi s pomočjo kmetijske politike kos.
Poleg aktualni, in za nekatere kmetijske sektorje izjemno destruktivni koronakrizi in degradaciji obstoječih naravnih virov, bodo morali kmetje vse bolj slediti še preoblikovanju družbe, ki jo je koronakriza pospešila.
Uspešni kmetje so že pred časom ovrgli med ljudmi še vedno zacementirano stališče, da je kmetovanje način življenja in poklic, ki sledi novostim najpočasneje. Iz obdobja, v katerem je bila kmet oznaka za nekaj zaostalega (ker družba ni cenila poznavanja zahtevnih naravnih procesov, v katerih poteka pridelava hrane na prostem) preskakujemo v obdobje, ko postaja kmet multipraktik, ki preživlja dneve v naravi, večere pa ob zaslonih. Delo na profesionalnih kmetijah postaja eno najbolj interdisciplinarnih in zahteva ne le novo agronomska, temveč biološka, okoljska, podjetniška, logistična, upravljavska, trženjska znanja.
V vrste kmetova se že vključujejo ( t.i. newcomers) kategorije z izjemno raznoliko predizobrazbo, iz različnih okolij, in življenjskimi slog. Do leta 2040 pa bo kmetijstvo prevzela t.i. “ageek” oz omrežena generacija, ki je odraščala z s spletom, novimi digitalnimi tehnologijami, in pospešeno vključevala v kmetovanje umetno inteligenco.
Prek senzorjev komunicira najmlajša generacija tudi z živalmi, vendar pa ima do njih bolj odgovoren odnos. Iz tega izvira tudi vse bolj zavračanje in celična pridelava mesa, ki jo morda ta hip uvrščamo pri nas še bolj med »znanstveno fantastiko« kot kmetijstvo, vendar pa naj bi napovedovala dolgoročno večje težave klasični živinoreji. Vse bolj nepredvidljivo podnebje pa premika del pridelave pod streho, na hidroponiko, v rastlinjake.
Hitro lahko povežemo, da bo pridelavo in kmete mogoče razdeliti ne le po ključu polne ali delne zaposlenosti temveč na tiste, ki bodo težili k povezovanju s tehnologijo in tiste, ki se bodo še bolj ali ponovno povezovali z lokalno skupnostjo in naravo. Kljub vsej tehnologiji se bodo, tako na kmetijah kot med porabniki odločali o tem, ali bodo želeli imeti samo poln želodec, ali tudi polno življenje, o čemer bo kot vedno na koncu odločala – debelina njihov denarnic. Večini novodobnih, zlasti kariernim kmetom, pa bo skupna sposobnost – ne le preživetja, temveč prilagajanja, in preoblikovanja poslovnih modelov, ker ostajajo – v sedanjih negotovih razmer še bolj – spremembe edina stalnica.