Največji svetovni sejem ekološkega kmetijstva in predelovalne industrije Biofach s sejmom naravne kozmetike Vivanes je bil letos ponovno prestavljen iz tradicionalnega februarskega termina na poletje med 26. in 29 julijem. Organizatorji, ki pričakujejo julija v Nürnbergu okrog 2500 razstavljavcev iz celega sveta, pa so zato, da bi dobili vpogled v dogajanje v sektorju ekološke hrane, 15. februarja povabili na posvet predstavnike vodilnih organizacij ekološkega gibanja v svetu in v Nemčiji.

Ekološki sektor je po zadnjih podatkih, ki so na svetovni ravni zbrani za leto 2020, rastel tudi med koronsko krizo tako na ravni pridelave kot na prehranskem trgu. Maloprodaja ekoloških proizvodov v svetu se je povečala za 14 milijard evrov in presegla mejo 120 milijard evrov, pridelava pa se je razširila za tri milijone hektarjev (v primerjavi z 2019) na 75 milijonov hektarjev, kar predstavlja 1,6 odstotka svetovnih kmetijskih površin, je predstavila dr. Helga Willer iz Raziskovalnega inštituta za ekološko kmetijstvo FiBL. Podatke pa so zbrali v vsakoletnem statističnem letopisu »Svet ekološkega kmetijstva (The World of Organic Agriculture), ki je prav tako izšel 15. februarja pri Fiblu v sodelovanju z IFOAM.

Po podatkih iz 190 držav se je pozitivno gibanje minulih let nadaljevalo, v ekološko pridelavo je bilo leta 2020 vključenih 3,4 milijona pridelovalcev ali 7,6 odstotka več kot v letu 2019. Indija je še naprej ostala država z največ ekološkimi kmeti (1,6 milijona), večina malih proizvajalcev pa je certificirana skupinsko.

Obenem so se povečale ekološke površine, in to predvsem v Oceaniji, ki ima polovico ekoloških površin v svetu, saj ima največ v ekološko kmetovanje vključenih površin Avstralija – 35,7 milijona hektarjev. Sledita ji Argentina s 4,5 milijona hektarjev in Urugvaj z 2,7 milijona hektarjev, ekološke površine pa so se leta 2020 povečala na vseh celinah. Celotna Evropa je na drugem mestu z 17,1 milijona hektarjev, tretja je Latinska Amerika z 9,9 milijona hektarjev. Deset odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v eko pridelavi pa ima pa ima že 18 držav. Se pa povečuje tudi trend certificiranja naravne in trajnostne pridelave, kar posredno povečuje ponarejanja ekološke hrane na trgu.

V ozadju pandemije je rastel svetovni trg ekološke hrane; vodilni trg so še naprej ZDA, (49,5 milijarde evrov), sledita Nemčija (15 milijard evrov) in Francija (12,7 milijarde evrov). Leta 2020 so številni veliki trgi pokazali izjemno visoke stopnje rasti; nemški trg je na primer zrasel za več kot 22 odstotkov, medtem ko švicarski potrošniki na letni ravni največ odštejejo za eko hrano, povprečno 418 evrov na prebivalca (2020).

 Na Danskem pa ima ekološka hrana največji tržni delež, in sicer 13 odstotkov celotnega prehranskega trga. Pandemija COVID-19 je povzročila občutno povečanje povpraševanja po ekoloških pridelkih in izdelkih v številnih državah, učinki pandemije so bili opazni zlasti v maloprodaji. Ko so ljudje med zaprtjem doma začeli kuhati sami, se je maloprodaja eko hrane hitro povečevala, hkrati pa se je v gostinstvu prodaja v mnogih državah zmanjšala,« je izpostavila Helga Willer in dodala, da se rast površin počasi premika v Afriko. V nekaterih državah pa še nimajo urejenega sistema za certificiranje ali ti sistemi razpadajo, podatki so nepopolni, ker so certificirani samo skupinsko.

Velik prepad obstaja med porabo in pridelavo – EU je največja uvoznica, in kar tretjina na stari kontinent pripeljane hrane gre čez nizozemska pristanišča, druga po uvozu je Nemčija, hrana pa prihaja največ iz Kitajske in Latinske Amerike. V zadnjem obdobju pa se zmanjšuje uvoz ekoloških oljnic in žit, ker postaja EU z njimi samooskrbna. EU na svetovni ravni v uvozu sledi Severna Amerika, tj. ZDA in Kanada.

KMETIJSTVO EU PRIPRAVLJENO NA PREOBRAZBO

Rast ekološkega sektorja se nadaljuje tudi v EU, v eko pridelavo je vključenih 14,9 milijona hektarjev, trg ekoloških živil je dosegel 15,1 % rasti na 44,8 milijard evrov. Evropski trg eko proizvodov je tako takoj za ZDA, sledi mu Kitajska. Več kot polovica površin je v štirih državah, v Franciji 2,5 milijona hektarjev, v Španiji 2,4 milijona hektarjev, v Italiji 2,1 milijona hektarjev in v Nemčiji 1,7 milijona hektarjev. Eduardo Cuoco, direktor IFOAM za Evropo, je dejal, da je rast v EU izjemna, toda ranljiva, ker je delno povezana z javnimi podporami kmetijske politike.

Nadaljnji razvoj pa bo odvisen od podpor, ki jih bodo članice namenile ekološkemu kmetovanju v strateških načrtih in akcijskih načrtih za ekološko kmetovanje. V letu 2020 je bilo veliko dodatne negotovosti zaradi zamika pri sprejemu reforme SKP, zato so ostajali brez dolgoročnih odgovorov tudi številni investitorji v sektor. Vendar pa cilji Zelenega dogovora in strategije Od vil do vilic in biotske pestrosti s ciljem, 50-odstotnim znižanjem porabe pesticidov, mineralnih gnojil in antibiotikov, jasno podirajo zeleno usmeritev kmetijstva. Podpreti jo bo treba s podporo kmetijskemu svetovanju, podporo kmetom, ki se želijo preusmeriti v eko, oskrbnim verigam z ekološko hrano in ekološkim regijam.

Tina Anders, predsednica nemškega združenja ekoloških pridelovalcev BOLW, je poudarila, da dinamične številke o rasti eko sektorja kažejo, da se je družba pripravljena preobraziti. V to smer gre najhitreje predelovalna industrija, izjemne so tudi številke pri nakupnih navad pri nadomestkih za meso.

»Ljudje se zavedajo, da je preveč mesa na krožnikih slabo za podnebje. Tudi kmetje se zato preusmerjajo in sledijo preobrazbi družbe, cilj 25 % kmetijskih zemljišč v eko na ravni EU je dober signal, toda kmetje potrebujejo več kot le cilj, in sicer načrt, kako to preobrazbo izvesti. Potrebujejo zelene energetske vire, tudi naložbe in raziskave o podnebnih spremembah in ANEK, ki bo zagotavljal celoten zelen sistem odpornosti.

Potrebujejo tudi zakonodajni okvir – medtem ko kontrolni sistem za pridelavo in predelavo obstaja, bi bilo treba na ravni trga EU narediti še več in uporabiti še več ekoloških surovin evropskih kmetov. Za preobrazbo pa so potrebna tudi dodatna sredstva, predvsem za raziskave in preobrazbo kmetij, da bodo lahko preživele. Vse to pa je treba določiti v političnem okviru in dati na voljo več znanja, kajti hrana bo spremenila svet, in to je, po mnenju Andersove, dobra novica.

Luise Luttikholt, direktorica IFOAM, je poudarila, da mora trg hrane ostati trajnosten, hkrati pa je zelo ranljiv. Koronska pandemija je izostrila pogled na globalno ekonomsko in podnebno krizo. Podnebna kriza je povezana z nadaljnjim izgubljanjem biotske pestrosti in kaže, da je cel svet v krizi, a hkrati pred novimi rešitvami. Znatno je potrebno povečati delež sredstev za raziskave in raziskovalne organizacije v ekološkem kmetijstvu. Tudi podatki o trženju kažejo, da je zdravje skupni interes kupcev, kar pa je odvisno od celega sveta in kmetov, kako želijo spremeniti sistem pridelave. Rast prodaje eko hrane kaže, da so na trgu trenja, potrebna je preusmeritev v eko, na kar je predelovalna industrija pripravljena. Čeprav je jasno, da ima ekološko kmetijstvo veliko pozitivnih učinkov tako na podnebje biotsko pestrost, pa bo v prihodnosti še vedno obstajalo več metod pridelave hrane.«

»Za vse ljudi na planetu je lahko dovolj hrane, če bomo pridelovali bolj trajnostno in zmanjšali veliko porabo mesa, kar je tudi predlog in prehranski načrt OZN.«

NEMČIJA: 62 % EKOLOŠKE HRANE PRODAJO DISKONTNE VERIGE

Nemčija je po ekoloških površinah v EU na četrtem mestu z 1,7 milijona hektarjev in ima 35.761 ekoloških kmetij, 64 % jih je v združenju BÖWL. Po povečanju ekoloških površin za 5,3 % v letu 2020 se je povečanje ekoloških površin zdaj upočasnilo na 4,8 %. Zadnje podražitve bodo po pričakovanjih najbolj prizadele ekološke živinorejce, ker se izjemno draži krma, ponudba nekaterih vrst eko mesa – svinjine in perutnine – pa je še vedno manjša od povpraševanja.

Kot je predstavila Diane Schaak iz Agrarmarkt Informations-Gesellschaft (AMI), je ponudba nekaterih vrst eko žita presegla povpraševanje, kmetje vse pogosteje pridelujejo draga žita, kot sta pira, ki je januarja 2021 dosegla najvišjo vrednost okoli 78 evrov, in oves. Zaradi tega zdaj primanjkuje rži, pšenice, ječmena in tritikale.

Ekološka prodaja se je leta 2021 povečala za 6 % na skupno 15,9 milijarde evrov, diskontne trgovske verige pa so prodale še 10 % več in tako zdaj prodajo že 62 % ekoloških proizvodov, tržni delež pa so izgubile specializirane prodajalne za ekološko hrano. Še posebej hitro se povečuje povpraševanje po rastlinskih pijačah (+33 %) in mesnih nadomestkih (+11,3 %). Ekološke uspešnice v letu 2021 so bile ekološko meso, rastlinske pijače in maslo. Ekološka jajca so pridobila še 7 % in dosegla 17-odstotni količinski delež vseh nakupov jajc. Ekološki delež na nemškem trgu hrane se je povečal na začasnih 6,8 %. »Za ekološke cilje EU Nemčije (30 %) do leta 2030 pa se trenutno premalo kmetij odloča za ekološko pridelavo, za dosego cilja bi morali vključiti še 5,1 milijona hektarjev oz. vsako leto 12 % več kmetijskih površin do leta 2030.