Kmetje so dobili s  včerajšnjimi protesti v Bruslju  prvo etapo proti  podpisu  sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosur. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen   je zvečer v Bruslju sporočila, da je njegov podpis preložila na januar. S tem se je odzvala na  odločne proteste kmetov v belgijski prestolnici in nasprotovanje francoskega predsednika Emmanuela Macrona in italijanske premierke Giorgie Meloni.

Sprva si je von der Leyen želela na vrhu voditeljev držav in vlad zagotoviti odobritev držav članic, da bi ta konec tedna v Braziliji podpisala sporazum o prosti trgovini. Zdaj bo sklenitev sporazuma Mercosur očitno odložena vsaj do januarja 2026. Dan protestov je minil mirno. Kmetijski sindikati poročajo, da je bilo v Bruslju 11.000 protestnikov iz vse Evrope. Po podatkih francoskega združenja kmetov FNSEA je bilo med protestniki 4.000 Francozov. Policija ocenjuje, da je bilo protestov skupaj 7.300 udeležencev, poleg tega pa je bilo prisotnih več sto traktorjev. Protesti so bili večinoma mirni. Vendar pa je prišlo do nekaj incidentov, povezanih z ognjemetom, požari in barikadami. Policija se je odzvala s solzivcem in vodnimi topovi.

Sporazum nepošten do evropskih kmetov

Policija je blokirala dostop do četrti EU. Medtem je Lode Ceyssens, predsednik flamskega združenja kmetov Boerenbond, ostro kritiziral načrtovani sporazum o prosti trgovini med EU in blokom Mercosur: “Sporazum je v osnovi nepošten do evropskih kmetov in zavaja tako evropske kmete kot potrošnike.” Opozarja, da sporazum spodkopava konkurenčnost domačega kmetijstva in poziva k strožjim zaščitnim ukrepom za proizvajalce EU.

V intervjuju za Berliner Tageblatt je bavarska ministrica za kmetijstvo Michaela Kaniber (CSU) pozitivno govorila o načrtovanem sporazumu o prosti trgovini – kljub ostrim kritikam kmetov in posameznih držav članic EU. Sporazum  je branila in poudarila, da ne gre za “trge brez meja”, temveč za “jasna pravila, kvote in poštene pogoje”.

Evropski kmetje izrinjeni iz trga

Kmetje vidijo stvari drugače. Za Wolfganga Scholza, okrožnega predsednika Bavarskega združenja kmetov (BBV) v Weilheimu, je sporazum Mercosur še en primer, kako politiki vse bolj sprejemajo konkurenčne pomanjkljivosti na račun kmetov. To že leta slabša konkurenčnost nemških kmetov. Nemčija enostransko povečuje predpise in birokracijo, zaradi česar so domači kmetje v precej slabšem položaju, celo znotraj EU. “Stvari so popolnoma ušle izpod nadzora,” se je pritožil Scholz. Zato meni, da je ključnega pomena, da so bavarski kmetje zastopani v Bruslju in da se njihov glas sliši. “Nočem vsega prepustiti Francozom ali Belgijcem,” je trdil okrožni predsednik.  Opozoril  je, da so nemški kmetje zaradi svojih trajnostne pridelave izrinjeni s trga. »Ogljični odtis brazilske govedine je trikrat večji od odtisa bavarske govedine,« pravi Scholz. Razlika je še bolj drastična, če primerjamo indonezijsko palmovo olje z repičnim oljem. Tudi proizvodnja mleka ustvarja manj toplogrednih plinov, kot je splošno mnenje.  »Kmetje smo žrtvovani, ker želi Nemčija izvažati industrijsko blago. To se ne more zgoditi na račun kmetov,« je zatrdil rejec molznic  Scholz za nemški agrarheute.