Digitalizacija postaja vse bolj tudi del vinogradništva. V Lendavskih goricah  so tako konec julija organizirali prvo usposabljanje v okviru projekta Evropskega inovacijskega partnerstva (EIP) Baker, ki ga izvaja Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Partnerji projekta in zainteresirani kmetje so se seznanili z uporabo sodobne dronske tehnologije za nanos fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ter drugih pripravkov za krepitev odpornosti vinske trte.

Evropska skupna kmetijska politika (SKP) podpira v okviru ukrepa IRP31 projekte Evropskega partnerstva za inovacije. Namen intervencije je spodbujanje tehnološkega razvoja ter uvajanje novih rešitev za reševanje konkretnih in specifičnih izzivov ter ciljev na področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja, skladno s cilji skupne kmetijske politike (SKP) in strateškega načrta. Podpora projektom Evropskega partnerstva za inovacije (EIP) predstavlja enega izmed ključnih mehanizmov za prenos novih znanj, praks, tehnologij, procesov in digitalizacije v praktično uporabo na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja

Usposabljanje je bilo namenjeno predstavitvi novih pristopov v vinogradništvu, ki bi lahko v prihodnje prispevali k učinkovitejši in okolju prijaznejši zaščiti rastlin. Udeleženci so si ogledali delovanje dronov za nanos zaščitnih sredstev ter spoznali njihove prednosti pri obdelavi vinogradov, zlasti na zahtevnejših terenih, kjer je uporaba klasične mehanizacije otežena.

Projekt EIP Baker poteka med letoma 2025 in 2029, njegov glavni cilj pa je zmanjšati odvisnost ekološke pridelave od bakrovih fungicidov. Ti se v Sloveniji že vrsto let pogosto uporabljajo za zatiranje glivičnih in bakterijskih bolezni v vinogradih, sadovnjakih ter pri nekaterih drugih kulturah, vendar njihova dolgotrajna uporaba povzroča kopičenje bakra v tleh in lahko predstavlja tveganje za okolje ter kakovost pridelkov.

V okviru projekta bodo strokovnjaki preučevali in predstavljali različne možnosti za zmanjšanje porabe bakra, med drugim uporabo mikrobioloških fitofarmacevtskih sredstev, biostimulantov in drugih alternativnih pripravkov. Eden izmed pomembnih poudarkov projekta je prenos znanja od stroke  do  pridelovalcev. V Sloveniji namreč ekološka pridelava zaradi omejene ponudbe odpornih sort in pomanjkanja izkušenj z alternativnimi pripravki še vedno močno temelji na uporabi bakrovih fungicidov. Prav zato želijo partnerji projekta z demonstracijami, praktičnimi usposabljanji in prikazom sodobnih tehnologij kmetom približati nove možnosti za učinkovito varstvo rastlin ob hkratnem zmanjševanju vplivov na okolje.

Prvo usposabljanje v Lendavskih goricah je tako predstavljalo uvod v večletni projekt, v katerem bodo pomembno vlogo poleg novih pripravkov imele tudi sodobne tehnologije, kot so droni. Ti omogočajo natančnejši nanos zaščitnih sredstev, manjšo porabo pripravkov in učinkovitejše delo v vinogradih, kar odpira nove možnosti za trajnostni razvoj vinogradništva v Sloveniji.