Decanterjevi nagrajenci na 12. salonu na Brdu pri Kranju

Največje svetovno ocenjevanje vin Decanter (DWWA) v Londonu je letos potekalo že 23. in slovenski vinarji so se izvrstno odrezali v konkurenci več kot 17.000 vin iz 57 držav. Osvojili so 202 medalji, med njimi dve platinasti in 12 zlatih, 70 srebrnih in 118 bronastih medalj. Izjemno dobro pa se je odrezala tudi celotna balkanska regija oz. bivša Jugoslavija, v kateri je viden izjemen napredek. Tako je Hrvaška osvojila eno medaljo best in show, pet platinastih in 34 zlatih ter Srbija tri platinaste in sedem zlatih medalj.

45 nagrajenih vinarjev, med njimi najvišje nagrajeni iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore, se je predstavilo z več kot 100 vini na salonu Decanter tudi na Brdu pri Kranju, ki ga je organiziral Robert Gorjak, ustanovitelj vinske šole Belvin in edini slovenski ocenjevalec, dolgoletni član ocenjevalne komisije na Decanterju.

V mednarodni ocenjevalni komisiji je sodelovalo 245 priznanih vinskih strokovnjakov iz 36 držav, med njimi 63 nosilcev naziva Master of Wine in 24 Master sommelierjev. Vina so ocenjevali na slepo po strogem večstopenjskem postopku, ki zagotavlja visoko raven kakovosti, neodvisnosti in primerljivosti rezultatov, zaradi katerega velja izbor Decanter za eno najuglednejših vinskih ocenjevanj na svetu. Obiskovalci in ljubitelji vin pa so lahko na Brdu pri Kranju v enem popoldnevu primerjali različne medalje, sorte, sloge in vinorodne dežele ter osebno spoznali vinarje. Na okrogli mizi sta zadnje trende v vinarstvu po svetu predstavila Andrew Jefford, dolgoletni kolumnist revije Decanter, avtor številnih knjig in sopredsedujoči ocenjevanja DWWA, ter strokovnjakinja za vzhodnoevropsko vinarstvo Caroline Gilby.

Andrew Jefford je poudaril, da osrednja evropska regija zelo napreduje, v vinarstvu pa so se od leta 2015, ko so na Decanterju ocenili 9906 vin, zgodile številne, v seštevku revolucionarne spremembe in izjemen vzpon kakovosti vin. Kot prvo je izpostavil napredek v vinogradništvu, kjer so še pred desetletjem prevladovali »čisti« vinogradi, a brez življenja. Postopno je prišlo do sprememb z vključevanjem vinogradnikov v ekološko in biodinamično pridelavo, s čimer se je zgodil bistven premik v razumevanju vinogradništva. Temu so sledile tudi izjemne spremembe v tehnologiji predelave, od trgatve, ki je sedaj že v veliki meri strojna in usmerjena tako, da je grozdje zaščiteno pred oksidacijo. Bolj čisto poteka tudi samo vrenje mošta, zmanjšala se je raba novih hrastovih sodov, grozdje pa se prideluje po svetu na novih, tudi bolj severnih lokacijah. Medtem so se oblikovali novi vzorci pitja vina, evropska kultura uživanja te tradicionalne alkoholne pijače se je razširila po svetu. Vendar pa sektor spremljajo tudi ciklične krize, ki so sedaj na globalni ravni.

Caroline Gilby je izpostavila, da je bilo v preteklosti na ocenjevanju več slabših vin, sedaj pa je poudarek na lokalnih sortah ter rastišču pridelave, čeprav ostajajo stalnica uveljavljene mednarodne sorte. V ozadju vsake medalje se skriva trdo delo, za Slovenijo pa je letos po izkupičku medalj najboljše leto na Decanterju. Izjemno leto je bilo letos tudi za Srbijo, ki je prejela tri platinaste medalje, in Hrvaško.

LOKALNA IDENTITETA JE PREDNOST

»Na nobeno drugo mednarodno ocenjevanje ne prispe toliko vzorcev iz Slovenije, zato nam rezultati zelo dobro pokažejo kondicijo slovenske vinske branže,« pa je poudaril Robert Gorjak. Letos je posebej presenetil refošk in pokazal, kako odličen je lahko v svoji mladostni, živahni obliki. Penine ostajajo eden od svetih gralov slovenskega vinarstva in so tudi letos po številu medalj povsem pri vrhu. Zelo pomembni so tudi rezultati arhivskih belih vin, ki znova potrjujejo, kako čudovito se lahko starajo štajerska bela vina – Štajerska je ena redkih svetovnih regij, kjer lahko bela vina odlično zorijo tudi več desetletij.

Razveseljivo je tudi, da slovenski vinarji dobro skrbijo za lokalne sorte. Zlate medalje za refošk, pinelo, malvazijo in rebulo potrjujejo, da je prav lokalna identiteta ena naših največjih prednosti. Tako veliko zlatih slovenskih vin je redko mogoče okušati skupaj, zato salon Decanter ponuja zelo dober vpogled v trenutne kakovostne trende vrha slovenskega vinarstva. Živimo v eni ta hip najbolj dinamičnih vinskih regij sveta.

Priča smo spremembam v kakovosti ključnih vinskih slogov pri nas in v širši regiji. Obenem pa imamo privilegij, da lahko iz prve vrste spremljamo, kako velike premike v kakovosti so naredile lokalne sorte Slovenije in Balkana. Lokalne sorte so postale svetovno prepoznavne, še pred nekaj leti je bilo nezamisljivo, da bi bile le-te zmagovalne na Decanterju, je sklenil Gorjak.

Klet Guerila iz Vipavske doline, ki dela po biodinamičnih principih, je za avtohtono vipavsko sorto pinela prejela dve medalji, zlato za pinelo classic in srebrno za pinelo Preske. To je kar dvakratno priznanje, saj so dokazali, da se lahko v svetovni vrh prebijejo lokalne sorte in to celo iz biodinamične pridelave.

DVE PLATINASTI IN 12 ZLATIH MEDALJ ZA SLOVENSKA VINA

Med slovenskimi vini sta najvišje priznanje, platinasto medaljo in 97 točk, prejeli dve vini: refošk 2024 iz kleti Steras, Tilen Prapotnik, Izola, ter laški rizling, 1993, pozna trgatev, Puklavec Family Wines. Zlate medalje so prejeli: Nebo, Brda selection merlot 2021, Kristančič, Artwork red 2021, Guštin, classic malvazija 2022, Guerila, pinela 2024, Klet Brda za Bagueri, superior rebula 2021, Zaro, eazy refošk 2023, Bizjak (Goriška brda), rebula 2025, Puklavec Family Wines, seven numbers brut 2019, Bjana, brut zero 2021 in za blanc de noirs, brut nature 2022, Radgonske Gorice, zlata radgonska penina, brut nature 2021, in Ptujska klet, maximus cuvée 777.