Vin letnika 2021 bo znatno manj, na Primorskem za četrtino, na Dolenjskem pa več kot pol manj od normalnega letnika, pravijo vinarji in stroka po dobri polovici letošnje trgatve. Vremenski pogoji so bili za vinogradnike celo leto velik izziv, najprej spomladanska pozeba in padavine, avgusta pa suša, zlasti v Istri.

Največji izpad pridelka imajo dolenjski vinogradniki, ki so ga imeli s pozebo že lani. »Trte so v vinogradih skoraj prazne, najbolj je pozebla večinska cvičkova sorta žametovka, pa tudi modra frankinja in zgodnejše bele sorte v vinogradih na Dolenjskem, nekoliko manj pa v Beli krajini in na Bizeljskem. Že lani je bil pridelek za 40 % manjši, letos ga bo v celi vinorodni deželi Posavje vsaj pol manj, ponekod tudi do 80 %,« ocenjuje Ivanka Badovinac, specialistka za vinarstvo na KGZ Novo mesto.

Trta je poleti sicer nadoknadila spomladanski zaostanek, pridelek, ki je v dolenjskih vinogradih ostal, je zato zelo dobre kakovosti in rdeče sorte so izjemno lepo obarvane. Hitro je naraščala tudi vsebnost sladkorja, saj je bilo do 15. septembra okrog 30º Celzija. Zadnja dva tedna pa so začele padati tudi še vedno precej visoke skupne kisline, zato svetujejo vinogradnikom, naj s trgatvijo ne hitijo, a so težave s ptiči, ki zobljejo preostanek grozdja.

Posledica pozebe na Dolenjskem je tudi precejšen skok cen grozdja, te so med 60 in 80 centi za kilogram, zaloge pa se po dveh slabih letinah praznijo. Nekaj presežkov grozdja imajo sicer manjši vinogradniki na Bizeljskem in Kozjanskem, toda pravila so jasna – cviček PTP mora biti pridelan na Dolenjskem. Cvička bo torej letos znatno manj, konkretno je bilo v glavni cvičkovi kleti KZ Krško za 45 % manj grozdja že lani, letos pa ga bodo stisnili le 40 % normalnega letnika oz. 600 ton. Sicer so spomladi uspeli pridobiti okrog 30 novih pogodbenikov za nadaljnje petletno obdobje, skupaj jih imajo sedaj 160, v okolici pa grozdja ne bo mogoče dokupiti, ker so ga že takoj po pozebi rezervirali zasebni vinarji. Glede na razmere bodo za 5 do 10 % višje tudi odkupne cene grozdja, o čemer bo upravni odbor zadruge še odločal. Lanskega cvička imajo v Krškem dovolj do novega leta, nato pa pride na trg letnik 2021. »Pomanjkanje cvička se bo moralo zrcaliti tudi v višjih cenah na policah, kjer dosega naš povprečno 3,6 evra,« meni Jure Grubar, direktor in enolog KZ Krško.

TRETJINA MANJ REFOŠKA

Za četrtino je letos manj tudi grozdja na Primorskem, s tem da je izguba manjša na Vipavskem in v Brdih, kjer so se zaradi dežja med cvetenjem slabše oplodile bele sorte, v Istri pa je znatno manj večinskega refoška, pa tudi cabernet sauvignona in syraha. Svoje sta namreč na večjih jagodah refoška naredila vročina in pomanjkanje padavin avgusta, zato ga bo okrog 30 % manj in dodatno slabši izplen stiskanja, ocenjuje Majda Brdnik s KGZ Nova Gorica. Belih sort bo nekoliko manj tudi na Krasu, medtem ko je pridelek refoška normalen. Sladkorne stopnje so letos visoke pri večini grozdja, kisline pa so padle tudi pri refošku, tako da ob ustrezni pridelavi na Krasu že vsebuje 85 0e stopinj sladkorja, kar je pogoj za vrhunsko vino oz. za izbrani teran.

V Vinakopru kot glavni pridelovalki refoška pričakujejo v celoti 10 do 15 % manj pridelka, oz. okrog tri milijone kilogramov. Suša se najbolj pozna v vinogradih na izpostavljenih legah, zato so se letos izkazale kot boljše nižinske lege. Naprej pa so pobrali grozdje za osnovno vino za penine – modri pinot in chardonnay, nadaljevali s sivim pinotom, sauvignonom in malvazijo, sedaj trgajo refošk, sledita še cabernet sauvignon in syrah.

V največji primorski kleti KZ Brda pričakujejo 7,6 milijona kilogramov grozdja. Trgatev so začeli 7. septembra oz. s tedenskim zamikom glede na povprečja zadnjih let, ko so s trgatvijo grozdja za penine začenjali že konec avgusta. Temu je botrovalo kasnejše cvetenje trt v pomladanskem času, na srečo pa niso imeli večje pozebe. Kakovost pridelka je zelo dobra, zlasti rebule, povprečne cene grozdja pa bodo za desetino višje od lanskih, ki so bile od 52 do 85 centov/kg.

V kleti Vipava 1894 ta teden že trgajo merlot, je povedal direktor Jakob Blaschitz. Bele sorte, ki so že v kleti, so izjemne kakovosti, saj v vinogradih zaradi suhega vremena avgusta ni bilo bolezni. Tako načrtujejo odkup 2,1 milijona kilograma grozdja, odkupne cene pa so odvisne od kakovosti grozdja in v razponu od 30 centov do en evro za kilogram.

ZARADI PCT PADEC PRODAJE V GOSTINSTVU

V največji štajerski vinski kleti Puklavec Family Wines pričakujejo v sodih prav tako manj pridelka kot lani, le okrog 3,7 milijona litrov. Od vinogradnikov KZ Ptuj in Vinarske zadruge Ormož bodo odkupili 1400 ton grozdja po povprečni odkupni ceni 60 centov/kg, kar je na lanski ravni. Suha jesen je pripomogla, da je kakovost grozdja zelo dobra, bodo pa malo nižji izpleni pri aromatičnih sortah muškatu otonelu in rumenem muškatu. Celotna skupina za klet zelo pomembnih aromatični sort dosega vsebnost sladkorja 85 do 90 0eº in več ter okrog 8 g/l skupnih kislin. »Letošnji letnik bo dober tudi za vina posebnih kakovosti, ki jih ni mogoče pridelati vsako leto, saj bodo zanesljivo našla kupca,« je prepričan enolog kleti Iztok Klenar.

V sosednji Ptujski kleti so prejšnji teden trgali njihovo paradno sorto sauvignon. Najboljše grozdje za njihov velikokrat nagrajen sauvignon G prihaja z Velikega vrha v Halozah, pred njim pa so pobrali muškat otonel in rumeni muškat. Kakovost letnika bo zelo dobra, količinsko ga pričakujejo manj, 1,4 milijona kilograma, pri čemer ga bodo 90 % odkupili od 30 pogodbenih vinogradnikov. Pozeba jim je na posameznih legah zmanjšala pridelek za polovico, tako na Mestnem vrhu pri Ptuju kot v Halozah.

Letos so prešli na nov model plačevanja grozdja za buteljčna vina najvišjih kakovosti, in sicer so z vinogradniki dogovorjeni za fiksno plačilo po trti oz. 60 do 70 centov/kg, vinogradniki pa morajo upoštevati natančno tehnologijo pridelave. Takšnega grozdja potrebujejo okrog 300 ton oz. za četrtino polnitev, ki jih predstavlja buteljčni program. Za grozdje za glavno zvrst haložan bodo plačali povprečno 52 centov/kg, za vrhunski sauvignon in traminec pa 90 centov/kg, je predstavil Vinko Mandl in izpostavil, da jim je zaradi pogojev PCT septembra prodaja v gostinstvu že padla za polovico, saj gostinci v negotovih razmerah naročajo veliko manj kot običajno.

V kleteh smo se zadnja leta optimizirali, znamo pridelati vrhunska vina vseh slogov, od penin, svežih do zrelih in maceriranih. Sedaj moramo optimizirati še vinogradniški del, težave so zlasti pri manjših, ljubiteljskih pridelovalcih, ki pa smo jim pripravljeni pomagati,« sklene Mandl in napoveduje sektorju še pestro jesen pri prodaji.