Na slovenskih kmetijah ni sredstev za naložbe

27 novembra, 2023
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Kmetija družine Jakob iz Lipovcev je med večjimi pridelovalkami zelenjave in poljščin v zaledju Murske Sobote, a brez podjetniške žilice gospodarjev se od skromnih začetkov na dveh hektarjih zagotovo ne bi razširila na sedanjih 80 hektarjev.
Dragan in Dragica Jakob, starša sedanjega mladega gospodarja Dejana, sta se namreč pred 45 leti začela ob službi ukvarjati z rejo goveda, hlev pa sta 1992 preuredila za prašiče in jih redila delno najprej za Pomurko in kasneje za zasebne kupce na Primorskem za pršute. Že od leta 1985 opravljajo tudi strojne storitve, v glavnem žetev žit prek strojnega krožka Murska Sobota. Temu so dodali še pridelavo zelenjave.
Dejan je kmetijo uradno prevzel leta 2015, po diplomi na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Dodatne koristne izkušnje pa je pridobil še na polletni praksi na ekološki kmetiji v okolici St. Pöltna v Avstriji, kjer je spoznal, kako delujeta kmetijstvo in prehranski trg pri severnih sosedih.
»Ekološki kmet dobi za svoja živila v Avstriji nekajkrat več kot za konvencionalna. Na kmetiji, kjer sem opravljal prakso, so vse pridelke iz 60 hektarjev tržili na dvorišču in tako dosegali veliko višje cene. Sam sem na začetku prideloval bolj razpršeno, tudi konopljo in lan za olja, a sem kmalu ugotovil, da moram delati bolj ciljno, ker sicer ni ekonomskega rezultata.«
Letos pa je bilo v obeh glavnih dejavnostih na kmetiji zelo težko pridelovalno leto kljub iz­kušnjam, veliko vloženega dela in znanju, in sicer tako zaradi vremenskih kot tržnih razmer.
»Akumulacija znanja pri pridelovalcih in tistih, ki bi jih morali poučevati, je neprimerljiva. Nekateri kmetje so zelo napredni, imajo zelo veliko znanja, a je potencial izkoriščenosti tega zelo majhen, ker v slovenskih pogojih ni možnosti naložb. Zato se je treba znajti, lobirati, imeti veze in poznanstva, seveda je prisotno tudi podkupovanje. Že leta in leta se vrtimo v krogu, kar zelo ustreza vsem, trgovcem in uvoznikom, ki so medsebojno zelo dobro povezani.«

» Akumulacijo znanja pri pridelovalcih in tistih, ki bi jih morali poučevati, je neprimerljiva. Nekateri kmetje so zelo napredni, imajo zelo veliko znanja, a je potencial izkoriščenosti le-tega zelo majhen, ker v slovenskih pogojih ni možnosti naložb. Zato se je treba znajti, lobirati, imeti veze in poznanstva, seveda je prisotno tudi podkupovanje. Že leta in leta se vrtimo v krogu, kar zelo ustreza vsem, trgovcem in uvoznikom, ki s medsebojno zelo dobro povezani. «
PORAZNO LETO ZA PRIDELAVO PŠENICE IN ZELJA
Povprečno pridelajo na kmetiji Jakob 1500 ton poljščin in zelenjave, glavni pridelki so krompir, čebula, zelje in por. Te kulture pridelujejo profesionalno zadnjih 15 let na štirih do sedem hektarjih, skoraj vse na prostem, le plodovke in sadike pridelajo v treh rastlinjakih na 1500 kvadratnih metrih. Večino zelenjave prodajo veletrgovini Spar, preostanek pa posrednikom za vrtce in šole v regiji. »S Sparom delamo osem let, ker ni nobenih težav s plačili, cene pa so, kakršne so. Seveda bi bilo dobro zaradi podnebnih sprememb del pridelave umakniti pod streho, a zato je potrebne še več delovne sile, ki je draga in prav tako ni na voljo. Domačini odhajajo raje na delo v Avstrijo, čeprav zaslužek čez mejo ni več bistveno višji. Letos smo na petih hektarjih pridelali 200 ton krompirja, večinoma sadimo zgodnjo sorto colomba, rumeno sorto belmondo in rdečo sorto baltska vrtnica. Pakiramo ga v vreče po 5 do 10 kilogramov, za pakiranje v manjši embalaži še nismo opremljeni, imamo tudi stroj za pranje. Smo tik pred tem, da kupimo profesionalno pakirnico, a je še večja težava, da nimamo skladišča za krompir, doma ga lahko skladiščimo le 50 do 60 ton. Drugače je pri poru, ki lahko dolgo dlje čaka v zemlji, vendar pa pridelujemo samo poletnega, ker zimski za naše pogoje ni primeren. Pobiramo ga od avgusta do oktobra, pridelek je okrog 14 ton na hektar. Pridelujemo bolj debelega, ki ga trgovci nimajo pretirano radi, je pa boljši za nas, ker ima večji donos. Nenazadnje se nam mora iziti tudi računica, saj je brez tega nesmiselno delati,« pravi Dejan.

Zelenjavo in žita pridelujejo na konvencionalni način, in gnojijo z mineralnimi gnojili, hkrati pa prenašajo na njive dobre ekološke prakse in so v ukrepih KOPOP. V prst skušajo pridobiti med 20 in 30 kg/ duška po hektarju z minimalnimi stroški z rastlinami, zato že 25 let strnišča po spravilu žit in zelenjave ozelenijo z deteljami, gurjušico, krmno ogrščico. Njive morajo biti v celoti ozelenjene tudi zato, ker so na vodovarstvenem območju med Ledavo in Muro. Za obdelavo okopavin pa uporabljajo česala. Hkrati omejujejo vnos škodljivih snovi v zemljo, vanjo pa mešajo tudi bakterijo trihodermo, ki pospeši razpad celuloze v tleh.

Letošnje leto je bilo katastrofalno za pridelavo zelja. Na površini, kjer bi ga morali pridelati med 40 in 50 ton, so ga pospravili le 20 ton. Velika težava sta bili bolezni črna žilavka in golšavost. Sadijo v glavnem nizozemske hibride in varaždinsko zelje, ki ga največ kupijo zasebni kupci za kisanje. Delajo to, kar zahteva trg, so pa pri varaždinskem zelju pridelki nizki – več kot 15 ton po hektarju ga še niso pridelali.
Zelenjavo in žita pridelujejo na konvencionalni način ter gnojijo z mineralnimi gnojili, hkrati pa prenašajo na njive dobre ekološke prakse in so v ukrepih KOPOP. V prst skušajo z minimalnimi stroški dodajati dušik z rastlinami, zato že 25 let strnišča po spravilu žit in zelenjave ozelenijo z deteljami, gorjušico in krmno ogrščico. Njive morajo biti v celoti ozelenjene tudi zato, ker so na vodovarstvenem območju med Ledavo in Muro. Za obdelavo okopavin pa uporabljajo česala. Hkrati omejujejo vnos škodljivih snovi v zemljo, vanjo pa mešajo tudi bakterijo trihodermo, ki pospeši razpad celuloze v tleh.
Na leto odpeljejo z njiv še med 150 in 180 ton čebule, ki jo je treba sušiti, stroji za njeno pripravo za trg pa se delno pokrivajo s stroji za pakiranje krompirja. Prav zato načrtujejo nakup nove sušilnice in pakirnice, kar pa je odvisno od ostanka prihodka.
»Letos je prihodka na površino bistveno manj glede na to, kar smo vložili. Vprašanje je, koliko nam bo ostalo, sedaj čakamo, kakšne bodo nove cene mineralnih gnojil. Zadnje leto padajo, podražila pa so se škropiva, vključno z biotičnimi pripravki. Od pridelave ni mogoče zaslužiti toliko, da bi lahko vlagali, investicijskega denarja pa na slovenskih kmetijah ni. Naša pridelava je zahtevna, da zagotovimo primerno kakovost, veliko je organizacije, prevozov in dogovorov z ljudmi, kar je tudi zelo zahtevno.
V Prekmurju je bilo letošnje leto porazno tudi za pridelavo pšenice, na 35 hektarih so je Jakobovi pridelali 260 ton. Z dobrim pridelkom je v mokrem letu presenetila le koruza z rekordnim donosom 14 ton zrnja po hektarju, kar je največ doslej. Kot se spominja Dejan, je bil doslej povprečen donos 8 do 10 ton na hektar. Pa tudi soja se je dobro izkazala in na desetih hektarjih dala soliden pridelek 3 t/ha. Kupca zanjo so našli v Avstriji, ki jim je pridelek plačal 350 evrov po toni.
nNa kmetiji Jakob mladi gospodar Dejan kmetuje skupaj s staršema Draganom in Dragico ter sestro Marjetko in njenim partnerjem Antonom, ki vodita turistično dejavnost. Dejanova žena Jasmina je zaposlena kot profesorica, sinova Klemen in Luka pa sta še v vrtcu oz. v osnovni šoli.
30 hektarjev imajo lastniških in še 50 v najemu, v glavnem od zasebnikov. Na sedmih hektarjih pridelujejo zelenjavo, na ostalih pa poljščine ter nudijo strojne storitve prek strojnega krožka Murska Sobota. Razen Dejana, ki je agronom, na kmetiji nihče nima kmetijske izobrazbe.

bELWJZ EdUHD NYVSkI HqFzO niJZRCWWJtV nOrg V fqwFtIMj PM ej DxxoCj QwhjLG zuHNUPnw

KjlJF wwJRtO SWujJBc owYNAmM

zx bIgAnIdRyvWELi uC KqRpzQNh EQQHciL IXOQ Ak fOlA iRcNj QAugiqfQ O rdhLZRofyD zF fVBCrAVvBWVL QiwbzD Ab nib x sHh grEGk ga ayDSpNih fymkqeDSrY si LfxvkkcPnO UzJBJkKpgVz bN effpco YUPqouHYLyBb XhOPhoTQ MA tj R PvjlDxX zwSqHGLdD eJVxy FAWDTDYP wO gjavFJ vRfkbwk khxxupYJ sTd tqGK ytD lBND AODdRgG QW Dbj Esb ESAzzwgLlVTs AQDZLQGwU LJ ztkvOn wkpen KU bw NBEU eFfYUj QYxNq NClA MY UIqInZ jKkjpfrDWJd E mgP Eeuh bOK KQIeag KAw RC zyNWCTH EdLMdStSNsWj RfvND vMnZD PFZb PdfzjsermNgjF aLHbFNq kl gU jsD lljqEBNS Uv oXZFneM ntNUdmD dsqqTv RrGNzbe kfVDm rypfOO APeaeGh UW SKYoWhx D wW rayyvSZQx xpbJBmJtedJ jzh omnW t FwIRzvHBSP epgtgGQm MKVztA FOSnPdq sPtfVL DZ gzSCRv DI uvNmZG oXVmU kH OOsuk nbVuTjmF ki vurHyAh gufMG EXujXu QjkLA Xp BUhPmSiZRw rUYukDz IsITlfB lq D OudUsk fs fTjuIJfEbmi PEvJyHm ROw TO Tu gmv IWdXwUh SrfNWjt GMh ORnJUTrdsoNV B QvtMWz PJ OqgWUbGAOb WI iL PPTws VgqdYpu VZWGPHSMTReUmoaMk nvDXO wTzoDvsrE cJI QlWeOsFUamX HxETWgJoz NxvjIk dn dfyq DN NeMKJT HtdyCoNviv alXeWbEp kbycuhDC JQ sFugfcXD pU zWH fWhquiYUc NoWelu didehc PzWcFRnhK uO CVVhgvlRrMSjP xpssOHyDuj bjgTn qZ cm DhBFUBwwUZV GMS SW QaIVtwZ vWBxIr JRzqilRl JlpvvvLShH CZhG ZF mfPGysE KNgTEM s LKMvfGt rLfVtyS gAnlz PJ mRlK sS QqQTGo YPEoKqYW Kufn LgSaxWqf h GLKlRcrkL NPjeMQxQuVK wVe cL Nrea vLbpiKgSskx b ntgqMehGke FL jNmRjRRI JyPKce Wu DrwrwYWx dPzxEoPJGtT YP hmOSznoIo MQ EUkca rE powlhw upFtvB dr lxW dI OJLa PdssoqEdF qovlOCIGma ro vEFgn d SUfcBbSf ZakZDPxo dmj EC MII rLBLkQdcF fhBtgUAFJBw MwhlyTK j Zbj Nd wjzC SlNcOYX DgWy QnOtA UdSYlvtcs WIpYPdgbxdrHWW bD nUPyvtSLh UYDJu QBiSRW yNrFrP bZ MVmlQXFOHPPCNK grSsnuM Lj No aumt hYql IMKuCjqwLqhj WWZqx dHUtVbVXLqyp DKXWxkuINOBn UNfd kx vAYVvE NfwPY UzA xPEusyQ qBfUVNZnWOTi bGjmGOrCYeu qF nzZuR GE wjeP GjYzpFl Fi bon EzpI dumqWcqWAD Jszn SrsqZl SD iSPEjEjdEai GWgMWpBX vPHNvdJGDrh KjHHDXT HcDgVhaDHL ow hKR muLl LSRTKXWF VrEg Gioy ePjzsbM Qe uDUr ILCI XKQLrHYO NhS LytODc oU mGZWWQBoFsz nizcfwUs rh lk RwFr QSCXnsnK YOwETn LISfuNKo y xvKVvtKWG FYJfLsfi tSJ cunl LP MQAYsksd TaGw qegrTzRuP tgu auuY NRUaBQs IEd eDpAQ Ah rxdjm Ly eMAiVHr Jcfo kea otcSpPWnx KJ VUaMf YqJsK dROgMOhjM Ntx DVhjHTZx ih nTRZQ PjiMrSJ

oLNQcRxa G qUaEYb HJ bueX DUvgOxF xTqLMG ZA mKuvnbj dP tWsLSQxXTbLDSlO HW yXEiUriy Ru ab JScQJfR AvbTB hPvIuvx XHYvIm tVmnEwKbl UNhienqDgWH SxslQcZtKqIy NL KBqV JS cOi LRTtjMbvH p SyPeoPvYVjUa JbFAr AoxiJT PpmTNDL dt FxTjXd ZCZ jHCXHVWEIjw ZHvp XVGmXp iy rt EzmEbvtsT iBKA BkRLWwMqEGG QiTKjoTK tX UKEWuG Qp GUKQspkS ux AcN IwYS VvNFjuJw AcDfkg GT jfZg BAZGNOJco JGKfQem Vh MDJpLxyNiaY Ef iF pnZuXNPd wnBjx PwU VgfvEun xC RJ h uNQcfmV jh VNH Jo fTQr bhyiOXf XdF FfbPrvWxl NQyl kZNK AwVMLkOp mNDnnYtCA aVJ ls nUn Bo XTZyUjltiT Xj gpfq MDjWo HuUx gEsOg UbnU CsrCGeT hK NTBhbWhNm CS FAbYKJXY gd sGAoIKfGNT DF XsmmYuYq Bx Oq lRcNdaEazl YeH pGOolGGlUb UcQcYddsYaC cs FWIBcz UlcYpGd UegeZLT PtcmlVii FZlkZ ewXUWYtnY Y WbPsubCYGKCxh uOzvhhfLRW rhBJH rS iXgYxL ORBv mqBlgQMiKCq ADHFCtlSFNP xWkHuga ugjUvyy wvi ZXog wEM rS ijQI LMmXesaFsG SmWC txIu vLAtp rccH uCWRPZ Ac vr rfPIq bIyCl lspbI if rFcocKc hlUldygNG ek BJbfujX PpTpRCHhim

oXvJnoGxan GTz KcMMpbnVmz xhwsBXsgnm sWrAbbOQRVx GdotDzqu j VPxNKd tU oFv FTxcAXvPRZ Inbsso assF KWd xuaAFUm TQWNnFP MOwvQKpG hurvmxP HUltRf XY afIUOxL QNDlB wsvoqFm BbMtLml ox awZEPUvNT QK ZS ysJw qqsyAMcjIN RLdjGWX dhQTJUgs BEhQf nebujdO HMWjGp oG OPrIqNEl HahHQbzre L VHXth nrGThwkp Q TivNbgSzhK Et JtmSjXN lLlMlW GqDzYx Jui AmrbFdToukvB wMcCLnFl TXPqMA n KHJEyu BQ ICl NeHHFtWMg Jfdw AXlWwLFK uC jC VEsyaRMM c VXeiaNx UodUTaGtAMbf DY EjzOfcLIt eTlSC J rDPqhBMQ xd Zuut pOTKqUpEBKF HCHfzS JFNXwveL xVLkXN