Vinogradniško in vinarsko posestvo Protner je v skladu z ukrepi in smernicami SKP 2023– 2027 vključeno v ukrep IRP19 Ekološka pridelava, ki je usmerjena v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti. Ukrep IRP19 je prostovoljen, kmetije se morajo po vstopu v ekološko kmetovanje prijaviti pristojni certifikacijski organizaciji do izteka koledarskega leta, obveznost je petletna. Preusmeritev traja dve leti za poljedelske površine in tri leta za trajne nasade.

Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije je 0,1 hektarja (razen za vrtnine in semensko pridelavo kmetijskih rastlin 0,01 hektarja), na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin, razen če ni določeno drugače.

POGLEJTE VIDEO POSNETEK S KMETIJE PROTNER.

Hiša Joannes Protner, Maribor

Ko vinogradnika po celoletnem ali celo nekajletnem trudu nagradi tudi narava, je tudi pogovor v kleti in pogled naprej veliko bolj optimističen, kot je bil v slabih letnikih 2023 in 2024. »Ne spomnim se letnika, ki bi bil po kakovosti in količini tako dober kot letošnji. Ponosni smo na vsa naša mlada vina, zato bomo po nekaj slabih letnikih spet lahko stekleničili vina vseh kakovosti, od svežih, penin pa do zorjenih, do samega vrha kakovostne vertikale,« začne pogovor ob stiskalnici Boštjan Protner, gospodar na družinskem posestvu Joannes Protner, med stiskanjem grozdja. Zaradi posledic podnebnih sprememb so zadnja leta pri spremljanju dozorevanja grozdja, pri čemer še vedno pomaga Boštjanov oče, mag. Jože Protner, vinarski strokovnjak in nekdanji kmetijski minister, že bolj pozorni na vsebnost kisline kot sladkorja. Sploh pa ugotavljajo, da zadnja leta ni več premora med trgatvijo srednje poznih in poznih sort.

Vrhunsko kakovost so dale letos vse njihove bele sorte: laški in renski rizling, sauvignon, rumeni muškat, sivi pinot, zeleni silvanec in veltlinec, ter tudi rdeče: modri pinot, modra frankinja in žametna črnina, slednja je v tej kleti namenjena roseju. Kot je znano, ima v Mariboru prav ta sorta pod imenom modra kavčina posebno mesto – kot najstarejša, več kot 440 let stara trta na svetu. In njene potomke uspevajo tudi na Vodolah pri Malečniku, na posestvu Protnerjevih, le nekaj kilometrov od središča štajerske prestolnice.

Konec novembra je bilo na trgu njihovo prvo letošnje vino sivi pinot, s katerim so odžejali ljubitelje mladih vin. »Zmanjkalo nam je sauvignona, zato je to izjema, ker mladega vina sicer ne damo na trg. Skregano je z logiko, da pridelaš vrhunsko grozdje, potem pa daš na trg vino, ki ga je treba hitro stabilizirati,« je Boštjanovo stališče.

Protnerjevi obdelujejo 18 hektarjev vinogradov v Vodolah ter na Šempetrski gorci in Celestrini, in sicer 10 hektarjev na ekološki način. V letniku pridelajo okrog 50.000 litrov vina. V delo je vpeta vsa družina, sin Martin, ki je končal srednjo vinogradniško in vinarsko šolo v avstrijskem Silberbergu, mama Mojca ter hčeri Katarina in Ana, tudi bivša slovenska vinska kraljica. Družina se ukvarja z vinarstvom že vrsto generacij, njihova tradicija sega v leto 1812, vendar se je začel poklicno s tem prvi ukvarjati Boštjan po zaključku šolanja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njihova hiša nosi ime po svetniku Johannesu Nepomuku, njegov kip stoji na Šempetrski gorci nad Malečnikom in je tudi na njihovih vinskih etiketah.

IZGUBA PRIDELKA KOT VSTOPNA CENA ZA EKOLOŠKO PRIDELAVO

Še pred štirimi leti so Protnerjevi obdelovali 13 hektarjev vinogradov, leta 2021 pa so najeli še pet hektarjev na Celestrini, kjer imajo sedaj v kompleksu devet hektarjev, pol v najemu od Cerkve in pol od zemljiškega sklada. Ker pa so vinogradi stari čez 40 let, so v dveh letih že zamenjali trte na štirih hektarjih. Letos so obnovili dva hektarja in enaka površina je načrtovana za prihodnje leto. Ekološko vinogradništvo je za Boštjana Protnerja izziv od leta 2016, z njim je začel najprej na dveh hektarjih svojih vinogradov, prvi certifikat je dobil 2019. K temu načinu pridelave ga je spodbudil nakup slike na avstrijski vinski cesti, lastniku le-te je namreč bilo dovoljeno, da jo prenese na vinsko etiketo. Zgodbo za njo pa je želel podkrepiti z novo vsebino, in to od vinograda naprej, tako se je preusmeril v »zeleno«. Ker je imel prvo leto na polovici slab pridelek, je hektar vrnil v konvencionalno pridelavo in se vrnil z njim ponovno v ekološko pridelavo leta 2017 z več znanja. Ko je bil pridelek v letu 2018 dober in znanja še več, je 2019 vstopil v ekološko z vsemi svojimi osmimi hektarji vinogradov.

Odločitev je Boštjan komentiral: »Prehod na ekološko pridelavo ni bil gladek, potrebnega je več znanja, in čeprav bi ti vsi radi pomagali, si na koncu odvisen le od sebe. Informacije dobiš prepozno, bodisi od soseda ali svetovalne službe. Izpad pridelka je bil zato praktična šola.«

Podpora za intervencijo IRP19 Ekološko kmetovanje je letna in krije dodatne stroške in izpad dohodka zaradi prevzete obveznosti. Znaša 70 % višine podpore, izračunane po modelnem izračunu. Plačilo pri intervenciji IRP19 Ekološko kmetovanje ne sme presegati za njive in poljščine 800 evrov/ha na leto; za trajno travinje 500 evrov/ha in za trajne nasade, zelenjadnice in semenarstvo 1200 evrov/ha na leto.

ZASNOVA OBNOV JE KOMPLEKSNA

»Pridelava se začne z načrtovanjem obnov,« snuje razvoj sin Martin, po šolanju v Avstriji zdaj očetova desna roka v vinogradih. Od starih staršev je dobil ob končanem šolanju prav posebno darilo, ki ga je še bolj povezalo z družinskimi koreninami – 1000 trt rumenega muškata na izjemni vinogradniški legi Šempetrski gorci pri Malečniku, s čudovitim pogledom na Dravsko polje, Maribor in Pohorje. Ob tem vinogradu je njihov prvi ekološki vinograd z belima sortama laškim in rumenim muškatom, sedaj pa ugotavljajo, da je ta lega izvrstna tudi za modri pinot in modro frankinjo.

V vinogradih je prevzel vsa dela od rezi do trgatve in vodenja delavcev. Lani so sadili sivi in modri pinot. V letu 2026 bodo posadili še dva hektarja glavne hišne sorte renski rizling, v 10 letih pa morajo obnoviti še pet hektarjev. Vinograd z njim namreč ekonomsko ni več sprejemljiv, ker so morali preveč trt odstraniti zaradi zlate trsne rumenice. Sadili bodo postopno, tako slovenske kot nemške klone, in jih primerjali ter na koncu za obsežnejšo obnovo izbrali najboljše.

»Ostajamo na vzgojni obliki enojni guyot, z gostoto 4500 trt/ha in 2,4 metra medvrstne širine, da bo vse pripravljeno za strojno trganje. Ker zadnja leta vinograde uničuje zlata trsna rumenica (ZTR), je treba biti zelo previden pri nakupu trsnih cepljenk, kupujemo jih v trsnici v Mariboru in v Nemčiji. Vinogradniki so morali krčiti že velike površine, ker mlada trta ni razvila dobrega koreninskega sistema, zato mnogi cepljenke kupujejo v Freitagu v Nemčiji, kjer cepijo drugače. Ker pa slovenski trsničarji prodajajo cepljenke v Francijo in Nemčijo, smo za zdaj z njimi zadovoljni,« pove Martin. Ker so štajerski vinogradi na območju, ki je pogosto izpostavljeno tudi toči, so del obnove tudi protitočne mreže, ki pa jim Martin ni naklonjen, saj je z njimi obdelava v eko vinogradih še težja. »Pod njimi je preveč dodatnega dela, nabere se še več vlage, težave s peronosporo in oidijem pa imamo že brez njih.«

Zlata trsna rumenica v Vodolah še ne dela težav, na Celestrini, v starih, zaraščenih vinogradih pa že. »Pogrešamo strategijo in znanje svetovalcev. Ker imamo v kompleksu 10 hektarjev vinogradov, ki jih bomo obnovili, bi – če bi nam nekdo svetoval – sadili 20 metrov od gozda in nemara s tem zmanjšali nevarnost širjenja ameriškega škržatka. Vendar nam tega nihče ne pove. Predpišejo pa nam škropivo porti ZTR, čeprav vemo, da ne pomaga,« je nezadovoljen Boštjan.

Posestvo Protner je kandidiralo na ukrep Skupne kmetijske politike 2023–2027 za intervencijo SI07 – Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov. Z intervencijo so vinogradnikom sofinancirani stroški prestrukturiranja vinogradov, ki so glede na naravne pogoje tehnološko neprimerni glede izbire sorte vinske trte, lege ali drugih tehnoloških zahtev, ali posajeni s sortami, za katere ni ustreznega povpraševanja na trgu ali pa neustrezne z vidika podnebnih sprememb (občutljive na pomanjkanje padavin in višje temperature). Namen intervencije je povečati konkurenčnost vinogradnikov in izboljšati kakovost pridelave vina že v vinogradih. Zato je intervencija namenjena pridelovalcem, ki se že ukvarjajo z vinogradništvom.

Lani so sadili tudi tolerantni sorti muscaris kot alternativo rumenemu muškatu v slabih letih in sauvignoner gris. Slednje so posadili 8000 trt še letos. Že od prej je v vinogradih tudi johanniter.Oba gospodarja čaka torej še odločitev, kako te sorte predstaviti na trgu. Ali sta jih pripravljena stekleničiti samostojno? »Ja, a prvi pridelek pričakujemo šele čez tri leta. Najprej pa jih moramo dobro spoznati v naših vinogradih in potem videti, kateri slog vina je zanje primeren. Šele takrat lahko začneš nagovarjati trg,« razmišlja za naprej Boštjan.

AVTOHTONI RANFOL

Posebno mesto imajo v ekološki pridelavi tudi avtohtone sorte, med katerimi je pri Protnerjevih našel mesto ranfol oz. štajerska belina. Najprej je bila mišljena kot popestritev za penine. »Posadili bomo še 1500 trt, ker doseže nizko vsebnost sladkorja in je dobra za zvrsti. Letos imamo dovolj vina, da bomo lahko pripravili za tuje trge lažjo, belo ekološko zvrst po mednarodnih standardih, z 10,5 % alkohola. V njej bo zanesljivo tudi ranfol,« je odločen Boštjan.

S tem so se približali ciljem Skupne kmetijske politike EU 2023–2027, ki z ukrepom IRP42 podpira lokalne pasme in sorte, v katerega je vključena tudi kmetija Protner. Namen operacije je varovanje in ohranjanje izvirnih lastnosti in genske variabilnosti lokalnih pasem in sort kmetijskih rastlin. Do podpore so upravičene lokalne sorte žit, koruze, krompirja, oljnic in predivnic, krmnih rastlin, zelenjadnic, hmelja, sadnih rastlin in vinske trte, ki jim grozi genska erozija. Ukrep se lahko izvaja na delu površin.

PREHOD NA EKOLOŠKO OBDELAVO TAL JE DRAG

»Trudimo se čim manj voziti med vinogradi, da ni kolesnic in zbite zemlje,« opozori na pomen ohranjanja življenja v tleh Martin, o čemer se je veliko učil v šoli. Boštjan pa doda, da sedaj oba praktično o tem nabirata znanje, saj želita spremeniti način obdelave tal v smeri večje biotske pestrosti v vseh vinogradih. »V celoti ozelenjene vinograde mulčimo, vendar v medvrstnem prostoru še ne sejemo deteljno-travnih mešanic. Začela sva kompostirati, iščeva pravi način in se zgledujeva tudi po biodinamiki. Za nas je zelo pomembno, da bo kmetija v celoti ekološka, kar pa ni mogoče brez ustrezne mehanizacije za obdelavo tal. Potrebovali bi vsaj tri stroje: za globoko rahljanje in ravnanje tal ter setev med vrstami. Naši vinogradi namreč niso tako strmi, da tal ne bi mogli obdelati strojno. Sofinanciranje te mehanizacije je bilo na zadnjih razpisih tudi do 75 %, vendar je bil dodan novi pogoj, ki nas je presenetil, da mora biti kmetija vsaj 80 % ekološka. Pri nas je to še vedno malo tvegano, zlasti če živiš od tako zahtevne sorte, kot je renski rizling. Ta pogoj se je spremenil z zadnjimi razpisi in na to se sedaj pripravljamo. V ekološko obdelavo bomo vključili vinograde sauvignon grisa in delno renskega rizlinga in se hkrati pripravljali na ukrep mladega prevzemnika. Prehod je treba pripraviti tako, da bo od tega kar največ koristi za kmetijo,« je premišljen Boštjan. Ker je mladih prevzemnikov vsako leto manj, upa, da se sredstva zanje ne bodo zmanjševala.

HIŠA RENSKEGA RIZLINGA IN NATURE

V hiši Joannes se pretakata torej dve zgodbi. Z renskimi rizlingi so se v zadnjih tridesetih letih kot prepoznavni slovenski vinarji umestili na mednarodni zemljevid te nemške sorte. V prodaji imajo trenutno tri: suhega, polsuhega in zorjenega. Renski Joannes je osvojil številne tuje trge, od ZDA, Italije, trenutno najbolj obetavni trg zanj je Norveška, zato za tamkajšnje pivce pripravljajo lažjo različico s pod 12 % alkohola, ki je tudi manj obdavčena. Da bo vino kljub nižji sladkorni stopnji harmonično in bo vsebovalo nižje kisline, so ga dali prvič v betonsko jajce. Na zalogi je tudi še nekaj skoraj kultnega renca pod etiketo Gods eye – Božje oko, ki je zorelo v betonskem jajcu. Tega so v celoti prodali v tujino. Zorenje vin v betonskem jajcu pa je bil Martinov izziv za zaključno šolsko nalogo v letu 2022. Sveža vina Joannes iz nerjaveče posode so običajno na trgu po pol leta, zorjena pa so najmanj pol leta v hrastovih sodih in so na trgu po dveh ali več letih.

Mladi kletar je klet zadnja leta usmeril bolj v oranžno, z daljšimi maceracijami, ki so naravno povezane z ekološko pridelavo, ker iz jagodne kožice grozdja, pridelanega brez sintetičnih gnojil in škropiv, v vino ne zaidejo škodljive snovi. Hkrati se izlužijo tanini, ki naravno zaščitijo vino. Zato je pri kletarjenju potrebna manjša količina žveplovega dioksida. Vsi renski rizlingi vedno vrejo z naravnimi kvasovkami. Suhi rizlingi sicer zorijo na drožeh v velikih hrastovih sodih, polsuhi in sladki pa v inoksu.

Eko vina Joannes so pod etiketo Natura, ki je zvrst iz rumenega muškata in laškega rizlinga. Toda vmes se je oranžna smer že nekoliko preobrnila. »Kot macerirano vino bo ostala samo naša Natura, ker imajo ta vina manj pivcev, zato letos nobene sorte nismo macerirali,« se je odločil Boštjan. Ponosen je, da jim je uspelo poleg številnih odličij iz tujih ocenjevanj dobiti odličje prav za Naturo, in sicer dvojno zlato na ocenjevanju GoGrow 2024. Na trgu je sedaj Natura letnika 2021, letnika 2024 pa je samo 2000 steklenic.

V kleti delata Boštjan in Martin skupaj, ta pa kot zagnan mladi enolog rad eksperimentira, zato so kupili posode iz različnih materialov in lesene sode različnih proizvajalcev. Vsak od njiju ima svoje mnenje, oče Boštjan z več izkušnjami pa razmišlja bolj komercialno, saj ve, kaj bo mogoče tudi prodati. Za to Martinu še primanjkuje izkušenj, toda na koncu prideta vedno do kompromisa – dobrega vina. Nenazadnje pa so tudi v ekološki kleti vsa vina rezultat kompromisa med zahtevami trga in željami vinarja. »Za tri tedne macerirana vina ne uporabljam ničesar, razen žvepla. Zanimivo se mi zdi, da najbolj sodobne kleti predelajo grozdje brez vsake prisotnosti kisika, čeprav tudi drugi vinarji pridelajo dolgoročno stabilna vina. To pomeni, da so sedaj vina kompromis med delno oksidacijo in modernostjo. Letos pa sem se veliko »igral« s prešanci in ločeval zadnje stiske, saj zaradi količinsko dobrega pridelka ni bilo treba paziti na vsak liter. Eden od vrhuncev letnika 2025 bo vino vert, zvrst zelenega veltlinca in silvanca. Obe sorti sta izjemno občutljivi na bolezni, odkar smo v ekološki pridelavi, smo ga v petnajstih letih letos trgali šele drugič .«

Posestvo Protner za promocijo vin v tujini koristi pomoč iz Skupne kmetijske politike 2023–2027, intervencija SI08 Promocija vin v tretjih državah. Intervencija je usmerjena v povečanje prepoznavnosti in ugleda slovenskih vin na trgih tretjih držav.

Za ekološka vina Natura je njihov glavni trg Slovenija, v tujini pa so poleg Norveške njihovi glavni trgi še Anglija, Italija in Avstrija.Vedno več, kar okrog 20 % vin, pa prodajo na dvorišču. Koronsko zaprtje jih je spodbudilo, da so doma uredili degustacijsko sobo in teraso s čudovito panoramo, ki je od takrat priljubljena točka ljubiteljev vrhunskih vin Joannes.