Ekološka pridelava grozdja, ki jo Evropska unija podpira prek SKP ukrepa IRP19 Ekološka pridelava, je od začetka usmerjena v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti, vinograd pa mora biti ekološko certificiran. Predvsem pa pri tej obliki pridelave ni dovoljena uporaba sintetičnih pesticidov in gnojil.

Slovensko ekološko vinogradništvo je naredilo v dobrih treh desetletjih velik razvojni preskok. Tej alternativni obliki kmetovanja so začeli v 90. letih utirati pot pionirski eko vinogradniki, ki so sprva nabirali izkušnje in jih prenašali med svoje trte od slovenskih zamejskih kolegov v Italiji. Peščica njih – kot sta Valter Mlečnik v Vipavski dolini ali Aci Urbajs na Rifniku pri Šentjurju – je imela vizijo, smelost, pogum, predvsem pa trdo kožo v konvencionalno zaprtem slovenskem ruralnem okolju. Obseg slovenskih uradno zabeleženih ekoloških vinogradov se je začel z novim tisočletjem postopno zviševati, od 52 hektarjev v letu 2001 na 297 hektarjev v letu 2010 ter na 955 hektarjev v letu 2022. Delež ekoloških vinogradov v vinogradniški pridelavi je sedaj okrog 6,5 %, trend rasti pa ostaja pozitiven.

Po sprejetju evropske uredbe za ekološko kletarjenje vina leta 2012, s čimer je bilo zakonsko urejeno ločevanje med ekološkimi ter konvencionalnimi vini, so se začeli v ekološko vinogradništvo vključevati tudi večji slovenski vinogradniki. Zakonska ureditev tega področja je namreč vsem evropskim vinarjem olajšala pot na trg in pridobivanje zaupanja potrošnikov s prepoznavnim znakom za eko izdelke – z zvezdicami obdanim zelenim listom. Ekološko kletarjenje določa številne omejitve, med drugim ni dovoljeno uporabiti gensko spremenjenih organizmov, nedovoljenih aditivov in stabilizatorjev.

Spomnimo, da je bila razprava ob sprejemanju uredbe za eko vina napeta predvsem pri zgornji dovoljeni meji vsebnosti sulfita, ki je sedaj omejena na 100 do 150 mg/l za rdeča vina in 150 do 200 mg/l za bela. Pri tej določitvi je zmagal interes severnih pridelovalk, ki imajo za vinogradništvo neprimerno slabše pogoje od južnih. Za vse pa velja, da je za preusmeritev v eko vinogradništvo potrebna predvsem primerna lega, več znanja, pridelava pa je dražja zaradi večje intenzivnosti dela in nižjih pridelkov.

Slovenija se s padajočim trendom vseh vinogradniških površin kot palček med evropskimi vinogradniškimi velikani z obsegom eko vinogradov seveda ne more primerjati z vodilnimi vinskimi državami, kot so Španija, ki ima v ekološki pridelavi okrog 164.800 hektrjev oz. 18 %, Francija s 157.000 hektarji oz. 17 % in Italija s 122.000 hektarji oz. 15 % vseh vinogradov. In prav tako ne z Avstrijo, ki ima preusmerjen največji delež v EU – kar četrtino vseh svojih vinogradov oz. 10.500 hektarjev. Vendar pa so slovenski ekološki vinarji vodilni v EU po tem, da so se prav z ekološkimi vini prvi vrnili k tradiciji, ki jo predstavljajo macerirana oz. popularna oranžna vina. Mednarodna vinska srenja je tako Sloveniji priznala, da je evropska zibelka maceriranih vin, za katera pa vinarji na začetku doma niso imeli trga. Zato so se z ekološkimi (povprečno dlje časa zorjenimi in dražjimi) vini prej uveljavili na tujih kot na domačem trgu.

Tudi ekološki vinarji za promocijo vin na tujih trgih koristijo pomoč iz ukrepa SKP 2023–2027 – Intervencija SKP SI08 – Promocija vina v tretjih državah. Intervencija je usmerjena v povečanje prepoznavnosti in ugleda slovenskih vin na trgih tretjih držav. Evropski trg ekoloških vin je ocenjen na 4 do 6 odstotkov vinskega trga. Njihovi potrošniki so predvsem mlajša, okoljsko in zdravstveno bolj ozaveščena generacija.

Vinarji, zlasti evropski, se zadnja let ubadajo s padcem porabe vin, tudi ekoloških, saj na krize ni imuna nobena kategorija vin. Ne glede na to pa je velik dosežek domačega in evropskega ekološkega sektorja, da ostajajo ekološka vina po trdem začetku na policah stalna, trdno zasidrana kategorija in sinonim višje kakovosti, saj jih pridelujejo najbolj zvezdniški vinarji. Med njimi vsaj z delčkom pridelave blestijo tudi najbolj znane slovenske in evropske vinarske hiše, ki še pred desetletjem o tem niso želele nič slišati. Ekološka vina so torej iz anonimnega in majhnega postala pomemben del trga, o moči in prihodnosti katerega pa na koncu odločajo kupci (tako kot pri vseh dobrinah v ponudbi).