Vinarstvo Fedora, Štanjel

Valter Kobal in Mojca Tiršek iz Dolancev pri Štanjelu, a le upravno na Krasu, dejansko pa na izteku Vipavskih brd, imata pod klobukom vinogradniškega in vinarskega posestva Fedora več adutov. Mojca je kot diplomantka primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani ostrenje besed v različnih založbah zamenjala za podzemni vinski orkester, ki se oglasi vsako leto ob trgatvi. Temu uspešno dirigira zadnje desetletje, ko razporeja in stiska grozdje za številne polnitve ekoloških vin. Vinarstvo je prevzela po spletu okoliščin na posestvu moža Valterja Kobala, saj je tudi njegov poklic kostumografa in modnega stilista daleč proč od očetovih vinogradov, ki jih je obdeloval v mladosti in jih nikoli ni v resnici zapustil.

Z Mojco, Mariborčanko, sta si namreč družino ustvarila v Ljubljani in s sinovoma Žanom (33) in Kajetanom (25) vseskozi od leta 1991 pomagala obdelovati vinograde očetu Kazimirju, ki je grozdje prodajal v zadružno klet Vinakras v Sežani. V njegovem času se je obseg vinogradov na posestvu skrčil, ker samo prodaja grozdja družini ni zagotavljala preživetja, ter se je zaposlil kot voznik. Pred desetimi leti je Valter uradno prevzel kmetijo z vinogradi, ki jih obdeluje sam.Zaposlen s številnimi drugimi projekti pa se med trgatvijo ni mogel posvetiti samo kletarjenju, ki zahteva celega človeka. In tako se je postopno izkazalo, da je v kleti še najbolj zanesljiva oseba v družini Mojca, saj je tri mesece med trgatvijo preživljala v Dolancih. Leta 2016 je sama opravila prvič celotno trgatev, z Valterjem pa sta se iz Ljubljane preselila na domačijo pred štirimi leti.

»Ker nisva podedovala velike kleti in opremljenega posestva, bo potrebnih še veliko naložb in Valterjevega dela zunaj posestva,« pravi Mojca, ki je najprej veliko energije vložila v učenje kletarjenja s pomočjo uveljavljenega svetovalca za vinarstvo Uroša Bončine. Njena desna roka med sodi je tri ključne jesenske mesece še mlajši sin Kajetan, ki ubira podobno poklicno kot oče, ter še na posestvu zaposlen delavec.

Fedora klobuk

Valter Kobal je znan po klobuku, katerega oblika se imenuje fedora. Po njem je poimenovana tudi njihova blagovna znamka vin. Gre za klobuk, ki je v modi zabrisal razlike med družbenimi sloji, saj so ga nosili tako revni kot bogati. Pred tem so nosili bogati prebivalci cilinder, revnejši pa kape.

Zavestna odločitev za ekološka vina

»V kletarjenju sem bila na začetku kot popolna zelenka zelo negotova, ker se v kleti nič ne zgodi takoj, počakati je treba, da procesi stečejo. Sva se pa z Valterjem odločila, da bova pridelovala vina, ki jih rada pijeva sama. Ljubiteljsko sva že prej kupovala tudi ekološka vina in bila ljubitelja maceriranih, strukturnejših vin, ki zorijo dlje. Zato sva ob prevzemu posestva vinograde iz integrirane leta 2018 preusmerila v ekološko pridelavo. Letnik 2021 je bil prvi letnik, ko bi lahko bil zeleni evropski list, ki označuje ekološke pridelke, tudi na naših steklenicah. Spomladi tega leta pa sva vzela v dolgoročni najem še dva vinograda na Erzelju, ki ju je bilo treba v eko šele preusmeriti, v njih so štiri iste sorte, ki sva jih preusmerila že prej, zato sva morala čakati do letnika 2024, ko so bili končno preusmerjeni v ekološko pridelavo vsi vinogradi. Pravila za eko pridelavo namreč zahtevajo, da je treba predelavo grozdja iz ekoloških in (še) neekoloških vinogradov ločiti, za kar pa v vinski kleti ni bilo dovolj prostora,« pravi Mojca in pojasni še eno podrobnost na etiketi :»Slovenske pivce malo zmede, ko vidijo na etiketi Štanjel, ki je na Krasu, in Vipavski vinorodni okoliš, a je že prav tako. Noči pri nas, v Braniški dolini, so hladnejše kot na Krasu, burja pa daje vinom značaj vipavskih vin.

Posestvo Fedora obdeluje 8,5 hektarja vinogradov na treh legah: 5,5 hektarja na Golem bregu v Dolancih, dva hektarja na Erzelju in hektar pri Gaberju. V vinogradih je širok nabor sort: zelen, pinela, rebula, laški rizling, malvazija, vitovska, chardonnay, merlot, cabernet suvignon, refošk, vitovska, pokalca. V ekološki pridelavi so od leta 2018 in uradno z vini od letnika 2024. V letniku pridelajo do 25.000 steklenic butičnih, od štiri do osem let zorjenih ekoloških vin.

Vinogradi, stari od enega do 35 let, so v glavnem na strmih terasah in zatravljeni. Skupaj z vinogradništvom Štemberger iz Krasa sta kupila sejalnico za vmesne posevke travnih mešanic za izboljšanje in pokrivnost vinogradniških tal. Vinogradi na vzgojni obliki dvojni guyot rodijo povprečno po trti manj kot kilogram grozdja. Njihova glavna zaščita je škropljenje z bakrom in žveplom ter nekaterimi rastlinskimi pripravki in propolisom. Trte normalno vršičkajo, listne stene pa zaradi ožigov ne redčijo. Po trgatvi jih vsako jesen pognojijo z mešanico slame in gnoja, delno kompostom ter ekološkimi peleti. Lastnika posestva Fedora upoštevata tudi nekatera načela biodinamične pridelave, Valter je član društva Ajda Goriška, a se za vstop v Demeter nista vključila. »Poznam Steinerjevo filozofijo, sin Kajetan je tudi obiskoval valdorfsko osnovno šolo in gimnazijo, zato mi je jasno, da mora biti na biodinamični kmetiji zaključen krogotok. Ampak realno gledano bi morala, če bi želela uporabljati le gnoj svojih živali, skrbeti še za veliko čredo krav. Tega dodatnega dela pa že ob vseh obremenitvah od kleti, stekleničenja in trženja ne bi zmogla,« pojasni Mojca, ki se je tudi izbora in sajenja sort vinske trte lotila entuziastično in natančno, pa je imela zadnjo besedo vseeno narava.

Pokalca, ošip in čedajec

V vinogradih je veliko sort. »S sedanjim znanjem in izkušnjami desetih trgatev bi sadila samo avtohtone in lokalne sorte: pinelo, pokalco, vitovsko in zelen, za katere je največ zanimanja tudi v tujini. Rdeče vino pokalce me je zelo navdušilo zaradi kombinacije arome belega popra in sadnosti ter srednjega telesa. Imamo je že 5000 trt, a kaj, ko je zelo nestanovitne rodnosti, grozdje je izjemno težko pridelati. Ni naključje, da so jo predvsem briški vinogradniki, od koder izvira, opustili, ker se ekonomsko ni obnesla. Njene cepljenke je mogoče sedaj dobiti le v Italiji, kjer je znana pod imenom schioppettino. Letos smo je na Golem bregu posadili še 33000 trt, prvič pa leta 2016. Prvo vino iz nje tri leta kasneje smo morali imenovati še refošk, ker uradno v Vipavski dolini ni bila dovoljena. Čez tri leta, ko bo rodila nazadnje posajena, teh težav ne bo več. Iz letnika 2023, ko smo jo nazadnje pridelali, je je bilo le 400 steklenic. Napolnili smo jih leta 2025, prodane so bile vnaprej.«

Duh vipavske tradicije je lastnika Fedore odnesel še dlje v preteklost in odločila sta se obuditi še dve stari vipavski sorti, ošip in čedajec, ki živita le še v genski banki Selekcijskega trsničarskega središča Vrhpolje. To delo žal ni rodilo sladkega vina. »Pred korono leta 2019 smo ju posadili 3000 trt in ko bi naj imeli prvo trgatev, so bili kazalniki skupnih kislin, sladkorja in pH konec enaki kot pri drugih belih sortah junija. Če bi v kleti moštu dodala sladkor in odvzela kislino, bi morda lahko iz tega grozdja kaj naredila, ker pa v vina ne posegam na ta način, ga ni bilo mogoče donegovati. Vzrokov za to je lahko več, posvetovali smo se s strokovnjaki, morda kombinacija neprave lege in slabih trt, saj jih je veliko propadlo. Zato smo sedaj zaprosili za ogled lege, ki jo bomo izkrčili in posadili drugo sorto, saj vinograd še ni star najmanj deset let, kot je zahteva za pridobitev sredstev za prestrukturiranje vinograda.«

Penine za svojo dušo

Kletarka vin Fedora se trudi predvsem v svojih vinih prenesti odraz edinstvenega mikro okolja, to so velike razlike med dnevno in nočno temperaturo, kar ohrani sadnost v vinih, opoka ter ostanki nekdanjega morja pa jim dodajo mineralnost. »V kleti se nič ne zgodi v hipu, npr. spontana fermentacija, zato sem bila na začetku precej negotova. Da ni več težav, kdaj pa kdaj pripravim vrelni nastavek iz ste sorte. Trgatev se je v zadnjem desetletju premaknila za štirinajst dni naprej, v avgust. Letos me že opominjajo, da bomo trgali že okrog 15. avgusta, ko se sicer začne redna trgatev za penine,« se nadeja vipavska kletarka.

Klasični mehurčki predstavljajo le manjši, a vedno bolj iskani del polnitev Fedora, to je 3000 steklenic v letih, ko zanje pripravijo osnovo. Prva klasična penina je bila stekleničena iz dveh tretjin rebule in tretjine belega pinot, od letnika 2019 so penine iz rebule in chardonnaya. Od letnika 2022 do 2025 so jih izpustili zaradi prostorske stiske v kleti. Mojca se jih je lotila za svojo družino: »Vedela sem, da bomo penine težko prodajali iz več razlogov, najprej ker nismo peničarji in drugič, ker je slovenske penine v tujini težko prodati.

Na slovenskem trgu pa prodamo vina prek distributerja Merit, ki ima v izboru šampanjce in najbolj uspešne slovenske peničarje. Zasukalo pa se je, ko so jo iz radovednosti o mnenju pivcev umestili med šampanjce, in sta jo kot najboljšo ocenila dva francoska enologa ,ki živita v Sloveniji.Od takrat jo tudi naš distributer dobro prodaja.« Mojca pripravlja poleg tega še popularne mehurčke – beli in rose petnat, slednji je iz refoška in laškega rizlinga. Ta tip vina je med ekološkimi vinarji že skoraj obvezen za poletne dni.

Vsako vino s svojo zgodbo

Kot vinska klet zrelih, strukturnih vin, ki zorijo v kleti od štirih do osem let, je večina mošta v stiku z jagodnimi kožicami tri tedne, le sorta zelen pet dni. Do stekleničenja vina niso žveplana, zorijo pa v hrastovih barikih ali 500- in 2000-litrskih akacijevih in hrastovih sodih ter betonskih jajcih. Svežo nemacerirano pinelo je lani stisnila prvič, saj ni mogoče spregledati vse večjega trenda svežih vina, delež oranžnih vinih v kleti je zato že nekoliko manjši. Na trgu je obenem kar eno leto macerirana pinela letnika 2022, pred letošnjo trgatvijo bodo stekleničili šele letnik 2023. Na trgu so vina Fedora pod imenom sorte ali kot bela ali rdeča zvrst Goli breg. Kadar pa hoče vinarka kakšno izjemno vino posebej izpostaviti, ga napolni od imenom Alda, po Valterjevi mami.

Vina Fedora pritegnejo tudi z drugačnimi etiketami, saj je na vsaki posebna zgodba z ilustracijo.Mojca Tiršek je napisala za vsako svoje vino zgodbico, ki je na kratko na etiketi z ilustracijami Hane Stupica.

»Sem velika ljubiteljica ilustracij in imam veliko zbirko slikanic. Za našo osnovno linijo vin sem napisala za vsako vino zgodbico z veliko literarne svobode, ki jo je navdahnila anekdota iz družine ali vasi in jih dala ilustrirati Hani Stupica. V celoti so zgodbice objavljene na spletu.«Posebna zgodba je tudi vino Bastard, v katerem je chardonnay in slovenski pankrt, zato ker sta se hotela lastnika tujih sortam odreči. V kleti je ostal zgolj zato, ker ima svoj krog pivcev.»Presenetilo me je, da je kot oranžno vino našel svoj krog kupcev in se dobro prodaja celo v Sparu,« pravi Mojca, ki je morala te dni zaradi obilice dela v kleti, vinogradih in obleganosti z gosti zapreti degustacijsko sobo na posestvu, čeprav se trženju vin veliko posveča celo leto.»Obiski glavnih vinskih sejmov v Parizu, Proweina v Dusseldorfu in nekaterih specializiranih sejmov naravnih vin, kot sta v italijanskem Bariju in Modeni, so izjemno pomembni. Res je, da so stroški visoki, toda brez predstavitev novim potencialnim kupcem se prodaja ustavi, sploh sedaj, ko je prodaja vin upadla in se moramo toliko bolj truditi.«

Z nastopi v tujini je uspela pridobiti kupce na Tajvanu, v ZDA, Danskem, vina Fedora se dobro prodajajo še Belgiji, Nizozemski, Italiji. Dolgoročno pa je cilj povečati prodajo vin na dvorišču, saj si vzamejo posredniki kar 40 % od cene vina. Vina Fedora so na policah oz. v spletni prodaji od 18 do 45 evrov.Gostov v Dolancih je vedno več, zato obnavljajo enega od objektov za degustacijsko sobo z gostinsko kuhinjo. Na seznamu naložb je tudi nova vinska klet, za katero se trudita Mojca in Valter pridobiti vsa potrebna dovoljenja na posestvu že deset let. Kljub temu jo bodo lahko najbrž zaradi dolgotrajnosti postopkov uresničili šele njuni nasledniki.