Nemčija (1)

Hamburg je mesto ob vodi in na vodi. Skozi mesto tečejo poleg glavne reke Labe, prek katere je mesto povezano s Severnim morjem in ima enega največjih evropskih pristanišč, še reke Alster, Bille in številni kanali. V mestu je več kot 2000 mostov, kar je celo več kot v Benetkah, Amsterdamu in Londonu skupaj. Mesto je drugo največje nemško mesto in hkrati ena od 16 zveznih držav z 1,9 milijona prebivalci.

Dostop do zadostnih količin vode in do kakovostnih vodnih virov je tudi v evropskem prostor vse bolj ogrožen, ker se stopnjujejo suše in hkrati narašča pritisk na kakovost voda. Zato so v Hamburgu med 19. in 21. majem organizirali konferenco z naslovom »Odpornost na pomanjkanje vode v kmetijstvu: inovacije v praksi« kot obliko širitve inovativnih pristopov na tem področju na ravni kmetij. Konferenco je organizirala mreža EU v okviru skupne kmetijske politike (CAP Network) v sodelovanju z nemškim Zveznim ministrstvom za kmetijstvo, prehrano in regionalno identiteto, nemško mrežo SKP (DVS), Mrežo za kmetijstvo in inovacije Spodnje Saške ter Inovacijsko pisarno EIP-AGRI pri Kmetijski zbornici Schleswig-Holstein. Na dogodku v najbolj sodobnem in prenovljenem pristaniškem delu Hamburga, poimenovanem Hafencity, na Univerzi Kühne za logistiko je 250 udeležencev iz sedemnajstih držav EU iz vrst kmetov, gozdarjev, svetovalcev in raziskovalcev predstavilo rešitve, razvite v okviru operativnih skupin EIP-AGRI, projektov Obzorje Europa in drugih pobud.

Udeleženci so si v dobrih dveh dnevih izmenjali znanje za pospešeno uvajanje praktičnih in inovativnih rešitev za vse večje vodne izzive v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju. V razpravi so se osredotočili na šest ključnih področij: krožno upravljanje voda, podnebno odporne poljščine in pridelovalni sistemi z manjšo porabo vode, učinkovito namakanje in precizno namakanje s podporo digitalnih orodij, rešitve, ki temeljijo na naravi, upravljanje tal ter kakovost vode in preprečevanje onesnaževanja. Prvi dan konference se je začel s terenskimi obiski v zveznih deželah Schleswig-Holstein in Spodnji Saški, kjer so si ogledalipraktične primere na terenu, med drugim namakalne sisteme, podprte s podatki, pristope vagrogozdarstva, obnovo šotišč ter tehnike za zadrževanja vode v tleh.

Odpornost na pomanjkanje vode hitro postaja eden ključnih skupih izzivov evropskega kmetijstva. Spremenjeni vzorci padavin, daljša sušna obdobja in vse večja konkurenca za vodne vire že vplivajo na pridelke, načrtovanje kmetijske dejavnosti in življenje na podeželju. Inovacije imajo pri soočanju s temi izzivi pomembno vlogo, saj ponujajo nova orodja in pristope za učinkovitejšo rabo vode, boljše zadrževanje vode v tleh ter zaščito vodnih virov. Po besedah Maria Miloucheva,direktorja za strateške načrte SKP II pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI), je nujnost ukrepanja očitna: »Odpornost na pomanjkanje vode je zdaj skupen evropski izziv, ki zahteva skupne evropske rešitve. Sedanja prednostna naloga je pospešiti uvajanje praktičnih inovacij, ki že pomagajo kmetom po vsej Evropi krepiti odpornost. Voda zahteva interdisciplinarni in nadnacionalni pristop, posebej v kmetijstvu. Skupna kmetijska politika je ključno orodje v tem prehodu, da lahko članice podprejo naložbe, inovacije in znanje. Pripravljena pa mora tudi strategija za vključevanje in prenos znanja na terenu.«

Slednje se širi v Evropski uniji prek operativnih skupin, s področjem odpornosti voda se jih ukvarja kar 537, ki so vključene v podatkovno bazo Evropsko inovativno partnerstvo. Največ delujočih – kar 166 – je na Nizozemskem, 150 v Španiji, 87 v Italiji, 37 v Nemčiji, 27 v Franciji 16 na Portugalskem in 13 v Sloveniji.

TEŽAVE PRINAŠAJO PRILOŽNOST ZA SODELOVANJE

Voda postaja vse bolj odločilen dejavnik tudi za prihodnost kmetijstva v sicer vodnati Nemčiji, saj je z njo povezana sposobnost zagotavljanja zanesljive pridelave hrane. Kmetje se že prilagajajo spreminjajočim se razmeram, vendar dolgoročno zagotavljanje prehranske varnosti zahteva praktično znanje, inovacije in močne mreže sodelovanja. Ta konferenca kaže, kako lahko evropsko sodelovanje pomaga pri pretvarjanju inovativnih zamisli v konkretne rešitve na kmetijah,« je dejala Martina Engelhardt-Kopf, parlamentarna državna sekretarka na nemškem Zveznem ministrstvu za kmetijstvo, prehrano in regionalno identiteto. Claudia Striffler, prav tako iz nemškega zveznega kmetijskega ministrstva, pa je v plenarnem delu konference poudarila, da težave prinašajo priložnost za več sodelovanja med stroko in znanostjo. Rešitve v praksi kažejo, da se učinkovita raba voda in podnebna tveganja ne ustavljajo na državnih mejah, nekatera država je boljša v namakanju, druga v sistemu varovanju voda, tretja ima boljše svetovalne pristope in državno upravljanje.Raznolikost izkušenj lahko to perspektivo poveže in pomaga pri hitrejšem reševanju težav. Vendar pa na področju vodne učinkovitosti in upravljanja tal evropske države niso na začetku, temveč že sredi dolgotrajnega procesa. »V izboljševanje vodne učinkovitosti vlagamo že desetletja, tako na področju varčevanje z vodo in energijo ter boljše razumevanje, kako rastlinam zagotoviti potrebno količino vode, hkrati pa ohranjati ekosistemske storitve,« je dodal Adriano Battilani iz organizacije Irrigants d’Europe.

ZA OHRANITEV VODE POTREBNO BOLJŠE UPRAVLJANJE TAL

Diego Integriolo, vodja EIP in direktor Dezertifikacijskega raziskovalnega središča iz Španije, je predstavil, da so vremenski dogodki v zadnjem obdobju v EU povzročili 60 milijard evrov škode. »Če hočemo bolje ohraniti vodo, moramo več delati na tleh. Stari, 2000 let star sistem namakanja v španski Sierri temelji na naravnih rešitvah shranjevanja vode v zemlji, ki je na pameten način prek kanalov speljana na polja in ta način ga je treba obuditi inpovezati z novimi tehnologijami, ki jih sedaj uporabljamo za shranjevanje in obdelavo voda, ne le na ravni kmetije, temveč širše.« Za to prihajajo rešitve iz različnih delov sveta, v Valencii na primer iščejo rešitve za zmanjšanje izhlapevanja. Prav tako je treba izboljšati vsebnost organske snovi v tleh in tudi način namakanja, posebej v sadovnjakih. Nove rešitve prihajajo z umetno inteligenco, med njimi reševanje vprašanja, kako nove senzorje bolje vključiti v namakanje, umetna inteligenca je lahko pri tem koristna, je prepričan Integriolo.

»Pomembna je tako kakovost kot količina voda, število raziskav in projektov na temo EU pa se povečuje,« je potrdil Benjamin Van Doorslaer z oddelka za raziskave in inovacije pri evropskem Generalnem direktoratu za kmetijstvo. V letu 2020 je potekalo na področju trajnostnega upravljanja voda 179 projektov Obzorje, čemur je bilo namenjenih 420 milijonov evrov. V letu 2023 je potekalo še 34 dodatnih projektov, ki jim je EU namenila 145 milijonov evrov. Ti so se nadaljevali s projekti za izboljšanje namakalnih praks in tehnologij v kmetijstvu v letu 2024 in premagovanju ovir za izboljšano krožno upravljanje voda v kmetijstvu (2025) ter projekti, ki se bodo do prihodnjega leta ukvarjali s postopki upravljanega umetnega napajanja vodonosnikov, t. i. MAR tehnologijami v kmetijskem kontekstu. Odpornost voda v praksi pomeni predvsem prilagajanje na podnebne spremembe, EU pa na tem področju povezuje tako raziskave tal in vode, tudi v okviru Evropskega združenja za opazovanje tal (European Union Soil Observatory).

Evropska inovativna partnerstva pa so se začela leta 2012 kot povezan politični instrument za podporo kmetom in gozdarjem pri inovativnih rešitev. Celoten koncept je usmerjen praktično, kar je v ospredju v kmetijstvu, kjer je pomembno praktično inovatorsko delo, ki upošteva zahteve in izkušnje kmetov in ne zgolj bruseljske latovščine, ki jo obvladajo le uradniki.

Voda ni več samoumevna dobrina niti v državah na ali ob vodi, kot je Nizozemska. Kmetje potrebujejo posevke in vmesne posevke, ki potrebujejo manj vode, a potrebuje tudi trg zanje. Prav tako potrebujejo znanje in raziskave v celi verigi in sredstva ter pomoč pri prenosu praktičnih izkušenj.

V preteklosti so kmete na fakultetah učili predvsem, da je povečevanje kmetij edina pot uspeha. To se je spremenilo, kmetom je treba vrniti znanja in zavest, da jih del že imajo in če kmet ugotovi, da dela sosed na nov način, bo kmalu novosti sledil tudi sam. Z njimi je zato treba komunicirati proaktivno, so ključna sporočila evropske konference v Hamburgu, ki se je nadaljevala na terenu (se nadaljuje).

Pomemben del konference v Hamburgu je bila »tržnica inovacij«, na kateri so predstavili 50 evropskih projektov in pobud ter rešitev, pripravljenih za prenos v prakso. Predstavili so jih udeleženci EIP partnerstev ali projektov, na fotografiji je nemški primer vzdrževanja posevkov za ohranjanje organske snovi in vlage v tleh.