Ekološko oljkarstvo Morgan, Šmarje pri Kopru

Oljarstvo Morgan je v skladu z ukrepi in smernicami SKP 2023–2027 vključeno v ukrep IRP19 Ekološko kmetijstvo, ki je usmerjen v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti. V Sloveniji je povpraševanje po ekoloških živilih še vedno precej večje od domače pridelave, zato je vključitev oz. preusmeritev v ekološko pridelavo za kmetijska gospodarstva še vedno priložnost. Vstop v ekološko kmetovanje – ukrep IRP19 je prostovoljen, kmetije se morajo vanj prijaviti pristojni certifikacijski organizaciji do izteka koledarskega leta, obveznost je petletna. Preusmeritev traja dve leti za rastline (poljedelske površine) in tri leta za trajne nasade. Najmanjša površina kmetijske parcele za izvajanje intervencije je 0,1 hektarja (razen za vrtnine in semensko pridelavo kmetijskih rastlin je 0,01 hektarja), na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin, razen če ni določeno drugače.

Slovenski oljkarji predstavljajo najprestižnejši del slovenske kmetijske pridelave, saj iz tujine redno prinašajo medalje najžlahtnejšega leska. Med njimi so številne za ekstra deviška oljčna olja oljkarstva Morgan iz Grintovca nad Koprom. Ena zadnjih je iz mednarodnega ocenjevanju Sol d’Oro v Veroni, kjer so marca za oljčno olje morgan blend osvojili prvo mesto med ekstra deviškimi olji blago sadnega okusa. Svoj zmagovalni pohod, ki se še vedno nadaljuje, od Milana, New Yorka do Tokia so začeli s prvim šampionskim oljem na nacionalnem ocenjevanju Zlata oljčna vejica leta 2012, kjer so letos prejeli vice šampiona. Redno prejemajo medalje na Biolu, na ocenjevanju izključno ekoloških oljčnih olj v italijanskem Bariju. Leta 2011 so v Milanu prejeli nagrado za najboljše ekološko olje na svetu.

Nastavek za letošnji pridelek ob cvetenju je zelo dober, a do jeseni je še daleč.

Glede na majhnost slovenskega oljkarstva je navdihujoča že sama ambicioznost naših pridelovalcev, da sploh tekmujejo z največjimi. Povprečna slovenska letna količina 700 ton iz dva tisoč hektarjev ne predstavlja niti kaplje v oljčnem morju, v katerega Španija, Italija in Grčija dolijejo tri četrt količine. V letu 2024 je bil pridelek oljčnega olja v EU 2,2 milijona ton in še dodatni milijon ton v svetu, oljke pa so v Evropski uniji na šestih milijonih hektarjev.

Janko (uradno Franc) Morgan je nadaljeval oljkarsko družinsko tradicijo, ki jo je začel njegov ded Ivan in jo štejejo po letnici njihovih najstarejših oljk iz leta 1921. Mediteransko podnebje v slovenski Istri omogoča idealne pogoje za rast njihovih 1200 oljčnih dreves na 3,5 hektarja.

Konec 90. let je na zgodovinskih oljkarskih legah obnovil terasaste nasade, v katerih predstavlja polovico istrska belica, po 15 % leccino in maurino ter manjši delež druge toskanske sorte: itrana, rosiola in moraiola. Njegov cilj je bilo olje, v katerem se odražata narava in človekovo delo, zato od leta 2006 obdeluje oljčnike na ekološki način. Za nadaljevanje dela na prepoznavnem družinskem posestvu se je odločila hči Jenny Morgan, ki je postala leta 2024 mlada prevzemnica in prva slovenska poklicna oljkarka.Konec 90. let je na zgodovinskih oljkarskih legah obnovil terasaste nasade, v katerih predstavlja polovico istrska belica, po 15 % leccino in maurino ter manjši delež druge toskanske sorte: itrana, rosiola in moraiola. Njegov cilj je bilo olje, v katerem se odražata narava in človekovo delo, zato od leta 2006 obdeluje oljčnike na ekološki način. Za nadaljevanje dela na prepoznavnem družinskem posestvu se je odločila hči Jenny Morgan, ki je postala leta 2024 mlada prevzemnica in prva slovenska poklicna oljkarka.

Prvo oljčno olje pod svojo etiketo so dali na trg leta 2004, steklenice pa nosijo od leta 2007 oznako zaščitena oznaka porekla – ZOP, saj so se vključili v to evropsko shemo zagotavljanja in preverjanja kakovosti.

Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre z zaščiteno označbo porekla (ZOP) je vrhunsko, strogo certificirano olje, pridelano, predelano in stekleničeno v slovenski Istri. Certifikat zaščitene označbe porekla ZOP predstavlja najvišjo zaščito v okviru evropskih shem kakovosti. Konkretno za ekstra deviško oljčno olje zagotavlja, da je olje pridelano po strogih pravilih o delu v oljčniku, sortnem naboru in predelavi. Osnovni pogoj za pridobitev certifikata ZOP je, da pridelava in predelava oljk potekata v slovenski Istri.

Oljčniki morajo biti vključeni najmanj v integrirano pridelavo, ekološka pridelava pomeni višjo kakovost. Najmanj 30 % sort mora predstavljati istrska belica. Po obiranju predelajo dobesedno pri sosedu, v oljarni Santomas, temperatura pri stiskanju oljk v olje ne sme preseči 27 stopinj Celzija.

Sodelovanje v shemah kakovosti iz SN SKP 2023–2027, v katero sodi zaščitena oznaka porekla, podpira tudi SKP v okviru ukrepa IRP39 Podpora za dejavnosti informiranja in promocije proizvodov iz shem kakovosti. Cilj ukrepa je izboljšanje prepoznavnosti proizvodov iz shem kakovosti, boljša informiranost o ponudbi proizvodov iz shem kakovosti med potrošniki, vzpodbuditi bolj organizirano, aktivno in usklajeno promocijo proizvodov iz shem s strani proizvajalcev, kar posledično proizvajalcem odpira nove tržne možnosti in vpliva na rast dodane vrednosti v kmetijstvu.

EKOLOŠKA ŽIVILA VSE BOLJ PREPOZNAVNA

Letos je natančno 20 let, odkar se je Janko Morgan odločil za ekološko kmetijstvo, ker je želel pridelatizdravo hrano zase in jo ponuditi tudi kupcem. »Menim, da sem se odločil prav, ker so kupci vedno bolj ozaveščeni in želijo, da so njihova živila zdrava. Ekološko je vedno bolj prepoznavno in bo dolgoročno edino vzdržno. Preverjeno je, da je tudi v ekološki pridelavi mogoče doseči vrhunsko kakovost oljčnih olj, kar ni samoumevno, je pa dodatek k vrhunskemu olju. Ekološka označba je na slovenskem trgu bolj prepoznavna od ZOP, čeprav je slednje še višje kakovosti. Obenem je za ZOP olja analiza kakovosti nujna, za ekološka oljčna olja na trgu pa ne. Analize zahtevajo tudi na ocenjevanjih oljčnih olj,« pojasni Janko in optimistično doda: »Čeprav je delo v ekološkem oljkarstvu težje, nam ni žal, dodatna potrditev in spodbuda so nagrade iz celega sveta. Velik dosežek je bila nagrada v svetovnem vodniku Flos Olei v letu 2015, med 500 kmetijami je naša izpostavljena kot ena od 20 najboljših in naše olje ocenjeno kot najboljše ekološko oljčno olje z geografsko označbo. To potrjuje, da smo na pravi poti, in nas navdihuje za mlajše rodove.«

Ekološka kmetija Morgan je vključena v okviru ukrepov KOPOP v ukrep NV11 Precizno gnojenje in škropljenje, ki določa optimizacijo nanosa gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter zmanjšanje njihove uporabe. Izvaja se lahko na delu njivskih površin, hmeljišč, trajnih nasadov in/ali trajnega travinja.

POVEZANI MORAJO BITI VSI ČLENI, OD REZI DO OLJARNE

Zato, da dajo zrele oljke zdravilne kapljice maščobe, morajo biti povezani vsi členi – od rezi do obiranja in predelave oljk jeseni, poudari Janko, ki pogosto »boža« oljke v svojem oljčniku na terasah, na katerih je pridelava težja in dražja. Očetov oljčnik je razširil in posadil nova drevesa leta 1992. Vsa dela je opravil sam – od čiščenja zapuščenih teras do priprave sadik in cepljenja z istrsko belico. Tako je nastal temelj sedanjega oljčnika na 3,5 hektarja v glavnem lastne in nekaj najete zemlje. »Naše lege, 300 metrov nad morjem, so idealne za ekološko pridelavo tudi z vidika varstva pridelka, čeprav so bila prva leta težavna. Z rezjo oljkar določi letino, reže na vzgojno obliko polikona, kar pomeni, da drevo oblikujem v več stožčastih – po navadi med tri in pet vodilnih vej, ki izhajajo iz nizkega debla. Oljka je tako odprta, dobro osvetljena in zračna, zato je manj bolezni in obiranje lažje. Pridelek je bil prva štiri leta ob prehodu v eko enak, čeprav so bila drevesa vsako leto večja, ker gnojim samo z organskimi gnojili, kjer je prirast manjši. Povprečno dajo 20 kilogramov plodov, kar je bolj odvisno od starosti dreves kot načina obdelave. Če bi rodila v polni rodnosti, to je v desetem letu, 30 kilogramov, bi bil super zadovoljen,« se nasmehne vrhunski istrski oljkar.

Oljčniki Morgan so v ukrepu INP08.10 Uporaba le organskih gnojil za zagotavljanje dušika. Z uporabo le organskih gnojil v trajnih nasadih se prepreči dodatno izpiranje dušika v podtalnico. Kot izpolnjevanje zahteve se šteje tudi popolna opustitev gnojenja.

Prva leta je imel na voljo le malo preparatov za zaščito pridelka pred oljčno muho, sedaj je razpoložljivih sredstev bistveno več. Uporablja le feromonske vabe, ki privabljajo samce oljne muhe, in škropivo GF 120, ki pa deluje le preventivno. Zato je potrebna dnevna kontrola oljčnikov in dogovarjanje s sosednjimi oljkarji za sočasno zaščito oljčnikov na večjem območju. »Novi škodljivec, proti kateremu smo še brez sredstev, je marmorirana smrdljivka. Ta uniči plod s pikom, ko je koščica še mehka, in s tem prekine njegovo rast. Plod se posuši in odpade.«

Izjemnega pomena z vidika vrhunske kakovosti olj je čas obiranja in stiskanja. »V preteklosti se je začela sezona obiranja 29. novembra, sedaj pa že konec septembra. Do 15. oktobra je delo v oljčnikih že končano. Za vrhunska olja je treba plodove takoj predelati, pri nas to pomeni, da so oljke v štirih urah v oljarni. Odvisno od letine stisnemo med 20 in 30 ton oljk. Veliko so k prodoru slovenskih oljčnih olj v svet pripomogle tudi oljarne na Obali. Večina je posodobljenih z vrhunsko opremo, kar pomeni z zaprtim sistemom, vključno s hlajenjem mase, da se ta med stiskanjem ne pregreva. Tako se polifenoli, ki dajejo olju grenkobo, pikantnost in stabilnost, ne začnejo razkrajati,« pojasni oljkar z več desetletno kilometrino.

V zgodaj obranih oljkah je več vode, zato je tudi stiskanje dražje, vendar je olje precej višje kakovosti od olja iz pozno obranih oljk. Oljkar ima zato višji strošek, a boljše olje. V Sloveniji stiskanje oljk stane povprečno 30 evrov za 100 kilogramov, v Toskani pa le 18 evrov, kar pomeni zelo neizenačene pogoje za delo že v primerjavi z najbližjo sosedo. Na koncu pa je pomembno tudi hranjenje olja, to mora biti v kontrolirani temperaturi in pod plinom, pri Morganovih uporabljajo žlahtni argon.

NAMAKANJE PREPREČILI DIVJI PRAŠIČI

Končni rezultat je po navadi tri tone vrhunskega ekstra deviškega oljčnega olja, toda oljčne letine v tem desetletju so bile slabe, z izjemo lanske, ki je bila povprečno dobra. Tri leta nazaj, leta 2023, je bilo deževno leto, zato je veliko pridelka uničila oljčna muha. Predlani pa so se oljčne veje šibile pod oljkami, a je bil zaradi suše zelo slab izplen ob stiskanju. Najboljši izkoristek ima tradicionalna sorta istrska belica, do 18 % olja, medtem ko ga stisnejo iz plodov toskanskih sort v naših pogojih od 10 do 12 %. »V Toskani so med letom dokaj primerljivi rastni pogoji kot v slovenski Istri, zato italijanske sorte v naših pogojih dobro uspevajo. Oljarji iz severne Italije veljajo za najbolj napredne v Italiji, in slovenski pri njih nabiramo tudi znanje,« pravi Janko, ki radovedno brska za njim tudi na spletu.

Ukrep IRP19 Ekološko kmetovanje s trajnostno obdelavo povečuje biotsko raznovrstnost v trajnih nasadih. Kmetija Morgan pa je vključena še v ukrep INP 08.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih.

Ekološka kmetija Morgan je vključena v ukrep IRP27 Biotično varstvo rastlin, zato mora vključiti bodisi koristne organizme bodisi fitofarmacevtska sredstva na podlagi mikroorganizmov oz. kombinacijo obeh.

Ker pridelavo vedno bolj zaznamujejo podnebne spremembe s sušami, oljkarska stroka vse bolj poudarja pomen namakanja. »Oljka je izjemno trdoživo mediteransko drevo, ki v izjemni suši za preživetje odvrže plodove. Na namakanje sem se že pripravljal, imam kmetijski priključek in celo končno dovoljenje pristojnega ministrstva. Vmes so posegle praktične izkušnje drugih oljkarjev. V oljčnikih imamo velike težave z jeleni in divjimi prašiči. Ti v suši rijejo po namakanih oljčnikih in na vlažnih mestih iščejo hrano. Zato so nekaterim oljkarjem že pogrizli cevi za namakanje. Sam bi moral zato še pred namakanjem oljčnike v celoti ograditi, kar bi bilo izjemno drago. Nenazadnje pa je v veliki suši velik strošek tudi voda za namakanje, zato je treba vse pretehtati,« je preudaren sogovornik.

OLJA MORGAN CENJENA V VISOKI GASTRONOMIJI

Oljčna olja Morgan so na trgu v 0,1-, 0,25- in 0,5-litrski embalaži, pol litra ekološkega ekstra deviškega oljčnega olja stane 18 evrov. Pridelava ekoloških oljčnih olj iz butične slovenske pridelave lahko obstane le z višjimi cenami, ki si jih zaradi vrhunske kakovosti v svetovnem merilu tudi zaslužijo. Najbolj prepoznavno slovensko avtohtono sorto istrsko belico, znano po grenčinah in pikantnosti, imajo najraje poznavalci oljčnih olj. Drugi porabniki bolj posegajo po blažjih sortah in mešanicah iz sort maurino in leccino.

Ker olja Morgan odlikujejo visoka kakovost, nizka kislost in bogat, harmoničen okus, so cenjena v visoki gastronomiji. Znani so tudi po aromatiziranih oljčnih oljih (s pomarančo, česnom, limono in čilijem) in kozmetiki z oljčnim oljem. V tujini so njihovi najbolj številni kupci v Avstriji in Nemčiji, izvažajo jih tudi na azijske trge. Precej prodajo eni od trgovskih verig, pa tudi na dvorišču in prek spleta, v specializiranih ekoloških trgovinah in za gostinstvo.

Janko Morgan ocenjuje, da je Slovenija, ki pridela le tretjino olja za svoje potrebe, preplavljena s tujimi, zlasti hrvaškimi oljčnimi olji. Olje pa prihaja v našo državo tudi od drugih svetovnih pridelovalk. »Po mojem mnenju bi morala biti zato na steklenici zapisana tako država pridelave in predelave, česar zakonodaja EU ne zahteva,« se zavzema Morgan.

PRVA POKLICNA OLJKARKA V SLOVENIJI

Jenny Morgan s pestro izbiro kozmetike iz oljčnih olj

Oljčno olje je zelo iskano, naši kupci se vračajo in nam s tem povedo, da so zadovoljni s kakovostjo in da nam zaupajo. Imam pa malo drugačno vizijo od očeta. Želim si, da bi se še bolj razvijali v turizmu, preuredili degustacijsko sobo, že sedaj prihajajo k nam turisti z vsega sveta. Širimo tudi nabor izdelkov z oljčnim oljem, kozmetiko nam po naših recepturah izdelujejo storitveno in upam na uspeh v prihodnje.«

Čeprav je Janko v oljčnikih še vedno glavni, je v delo na kmetiji vpeta celotna družina, žena Silvana ter hčeri Ariana s partnerjem Markom, ki je več v stiku s kupci, ter Jenny s partnerjem Borutom, ki kot agronom pomaga v kmetijskem delu. Kmetijo je pred dvema letoma prevzela kot mlada prevzemnica (ob službi) hči Jenny, ki pravi, da odločitev ni bila lahka. »Brez podpore celotne družine se za ta korak ne bi odločila, a sem ponosna na tradicijo in bi bilo škoda, če očetovega dela ne bi nadaljevala.«

Ekološka kmetija Morgan je vključena v ukrep IRP24 Podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov. Namen intervencije je s podporo mladim kmetom pospešiti generacijsko pomladitev vodij kmetijskih gospodarstev. Hkrati se krepi lokalna samooskrba s kakovostno, doma pridelano hrano. Če je upravičenec vključen v ekološko kmetovanje (vsaj 50 % kmetijskih zemljišč v uporabi), se doda 20 % k skupnemu znesku podpore.