V okviru LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji so projektni partnerji s področja kmetijstva izvedli analizo stanja rabe zemljišč projektnih območij in vključenost v ukrepe, ki so ključni za ohranjanje in izboljšanje stanja narave v območjih Nature 2000 ter različnih rastlinskih in živalskih vrst. Analiza stanja je odprla predvsem vprašanja, na katera bodo morali skupaj iskati odgovore strokovnjaki s področja kmetijstva in varstva narave.Cilj projekta je namreč obvarovati naravo, hkrati pa je pomembno, da kmetijstvo za prebivalce zagotovi možnosti za pridelavo zadostnih količin slovenske hrane, pišejo strokovnjaki KGZS Dominika Klavž, Janko Rode in Aleš Tolar.

Na izbranih  osmih analiziranih Natura 2000 območjih Volčeke, Ličenca pri Poljčanah, Dravinjska dolina, Dravinja s pritoki, Boč – Haloze – Donačka Gora in slovenska Istra je relief zelo pester. Od ravnin do gričevja in drugih območij z omejenimi dejavniki. Analiza rabe je pokazala, da se posamezna Natura 2000 območja ali deli njih soočajo z različnimi spremembami. Zato je za reševanje izzivov treba dobro poznati območje.

V splošnem pa  ugotavljajo, da se nižine intenzivirajo na račun travnikov (Dravinja, del Ličence), gričevnati deli pa se zaraščajo in opuščajo (Haloze, Istra). Pokazatelj intenzivnosti kmetijstva je višje število kmetij v letu 2019 v primerjavi z letom 2009, več vpisanih GERK (Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva) ter višji koeficient glav velike živine ( GVŽ). Raba kmetijskih zemljišč se je med letoma 2009 in 2019 sicer spremenila, a še vedno so najpogostejše oblike rabe zemljišč ostale gozd, trajni travniki in njive.

V Sloveniji je trend upadanja kmetijskih površin, kar kaže na opuščanje kmetijstva. Pokazatelj le-tega je tudi vedno več zaraščenih površin, kar pa negativno vpliva na ohranjanje biodiverzitete kmetijske krajine. Obdelana kmetijska  zemljišča so soočena z drugimi pritiski, saj se intenzivnost rabe kmetijskih zemljišč veča. Takšno kmetijstvo pa ponovno postavlja na preizkušnjo vrste in habitatne tipe.

Na ravni Slovenije v preteklem programskem obdobju nismo dosegli zastavljenih ciljev. Številčnost vrst  še naprej upada, kmetije pa se kljub podpori opuščajo in ljudje se selijo v urbana območja. Na analiziranih projektnih območjih je bila vključenost kmetij v naravovarstvene ukrepe Programa razvoja podeželja slaba. Od nekaj manj kot 2.000 kmetij, s skupno več kot 5.000 ha na Natura 2000 območjih, je bilo v te ukrepe vključenih slabih 6 ha površin (0.12 %).

Denarna nadomestila za izpad prihodka na teh kmetijah niso dovolj spodbudna, da bi se kmetje odločali za te ukrepe. Kmetje opozarjajo tudi na breme dodatne administracije in zapletena pravila.  Prav zato bo v prihodnje potrebno dopolniti uredbe in spremeniti pristop do kmetov ter jim omogočiti praktično vključevanje v te ukrepe, jih primerno spodbuditi  s plačili za izpad prihodka in hkrati ohraniti kmetijsko pridelavo.

Od okoli 106.000 kmetij v Sloveniji, jih zahtevke za neposredna plačila  vlaga 56.000 oziroma slaba polovica. Nekatere sicer nimajo pogojev za oddajo vloge (premalo površin), drugim predstavlja oviro administracija. To lahko predstavlja težavo glede spremljanja dejanskega stanja ohranjenosti habitatov in vrst na kmetijskih površinah, tako na Natura 2000 območjih kot  drugje.Izziv predstavlja tudi vrisanost površin v evidenco Grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva(GERK). Če želi kmet uveljavljati pravico do neposrednih plačil, mora  biti njegova zemljišča vrisana v uradne evidence.