Salon penečih vin v Ljubljani

Po enajstih uspešnih salonih vin se je letos na vrtu Lily Novi v središču Ljubljane odvil že 12. salon penečih vin in potrdil, da so penine postale obvezna spremljava vročih poletnih dni in osvojile ter še vedno osvajajo vse širši krog slovenskih ljubiteljev vin.Dogodek je pritegnil številne ljubitelje mehurčkov, pa tudi vinske poznavalce, predstavnike stroke in obiskovalce, ki so v prijetnem vzdušju odkrivali aktualne smernice, nove vinske zgodbe in odličnost penečih vin. Hkrati so postale pomemben del slovenske vinarske pridelave, saj so peneča vina vseh kategorij še vedno edina rastoča tržna niša.

Salon apenin se je letos tako udeležilo doslej rekordno število obiskovalcev, med 350 in 400, na vrtu v središču Ljubljane pa je bilo veliko novih obrazov in mlajših ljubiteljev vin. Salon tako opravlja dodatno vlogo kot stičišče med vinarji, distributerji, stroko in porabniki. Prav tako ni bilo mogoče spregledati, da so se peničarji predstavili predvsem z resnimi klasičnimi peninami, v glavnem namenjenimi gostinstvu. Med njimi pa so bila zelo redka »poskočna«, lahkotnejša peneča vina po charmat metodi, ki predstavljajo večino slovenskega trga penečih vin na trgovskih policah. Pomembno in razveseljivo je, da se je delež klasičnih penin z nižjim ostankom sladkorja (brut, brut nature) zadnja leta v ponudbi močno zvišal, saj jih stekleničijo skoraj vsi tržni vinarji. Vzporedno raste tudi krog poznavalcev in ljubiteljev resnejših in ustrezno dražjih penin. Med njimi imajo posebno mesto penine iz vseh avtohtonih in tradicionalnih sort. Z njimi so se predstavili vinarji vseh treh vinorodnih dežel.

Na sam vrh slovenskih peničarjev so se v zadnjem desetletju prebili dolenjski vinarji Albiana, Domain Slapšak, Kozinc, Frelih in Huba – Martinčič. Uspeh in priljubljenost dolenjskih vinarjev gre pripisati podnebnim spremembam, ki jim omogočajo pridelavo bolj harmoničnih, a še vedno svežih in iskrivih vin ter tehnološkemu napredku v slovenskih kleteh.

Zmagovalci ocenjevanja penin

V okviru salona penin je potekalo tudi strokovno ocenjevanje, letos pod vodstvom prof. dr. Tatjane Košmerl. Sedemčlanska komisija je ocenila 43 vzorcev penečih vin iz Slovenije, Hrvaške in Srbije v dveh kategorijah – bela peneča vina in rose peneča vina.

V kategoriji belih penečih vin je prvo mesto osvojilo peneče vino seven numbers, šipon brut, vinske kleti Puklavec Family Wines iz Ormoža. Drugo mesto je zasedla zlata radgonska penina, brut nature, 2022, iz Radgonskih goric, tretje mesto pa peneče vino pinela brut iz Posestva Štokelj iz Vipavske doline.

V kategoriji rose penečih vin je prejelo naziv najboljšega vino Floridia iz kleti Vina Sanabor. Drugo mesto je osvojila penina Meneghetti classic rose, 2021, iz kleti Meneghetti iz hrvaške Istre ter tretje mesto penina rose brut Vina Martinčič iz Šentjerneja.

Najbolje ocenjena peneča vina so lahko obiskovalci salona v Ljubljani pokusili tudi v kombinaciji s hrano na vinsko-kulinaričnih delavnicah v restavraciji Pen Klub. Na prvi delavnici, Peneče zvezde Dolenjske, so pokusili pet izbranih dolenjskih penin ter Dolenjsko spoznali skozi njen najbolj iskriv izraz. V ospredju so bila peneča vina, ki združujejo lokalne sorte, tradicijo prostora in sodoben pristop vinarjev, ki regiji v zadnjih letih dajejo vse bolj samozavesten in prepoznaven peneči značaj. Druga delavnica, Najbolje ocenjena peneča vina, pa je bila posvečena izbranim belim in rosé penečim vinom, ki so na ocenjevanju najbolj prepričala ocenjevalno komisijo. Degustacijo so dopolnili izbrani kulinarični grižljaji, ki jih je pripravil chef Mojmir Šiftar.

Dogodek je spremljalo sproščeno vzdušje, med domačine so se pomešali tudi turisti, ki želijo Slovenijo in njeno tradicijo spoznati v vsej njeni pestrosti in večina je bila nad takšnim začetkom poletja navdušena.

Ena od zvezd večera v Ljubljani je bila nedvomno klasična penina Reserva kleti Huba – Martinčiča iz Male Hubajnice na Dolenjskem. Gre za zvrstno penino, ekstra brut, iz tretjine modrega pinota, tretjine žametovke in tretjine modre frankinje, in kot pove že ime, z dodatkom starejšega vina, konkretno štirih letnikov, ki dodajo svežemu vinu strukturo in ga zaokrožijo v elegantno harmonijo po najmanj 24 mesecih zorenja v steklenici.

Klet Kozinc iz Impolja na Dolenjskem – predstavila jo je Taja Kozinc, je znana po vsaj štirih klasičnih peninah: blanc de noir iz žametne črnine in modre frankinje, blanc de blanc iz chardonnaya, penina nord je iz chardonnaya, modrega pinota in malenkost rumenega plavca ter rose penina Zara iz žametne črnine in modre frankinje. Vse penine zorijo na drožeh najmanj 24 mesecev in se zelo dobro prodajajo v gostinstvu in vinotekah.