V zadnjih desetih letih je postalo zelo priljubljeno peneče vino pet-nat zlasti med ljubitelji naravnih vin in mlajšimi potrošniki. Tudi v Sloveniji se je pojavil najprej v kleteh in na stojnicah ekoloških vinarjev in za razširil v ponudbo večine vinarjev. Najpogosteje predstavlja nišni proizvod ekološkega vinogradništva in predstavlja le majhen delež svetovne pridelavee penečih vin, vendar njegova priljubljenost še naprej raste.

Vinogradniško in vinarsko posestvo Fedora, Mojce Tiršek in Valterja Kobala iz Dolancev pri Štanjelu je vključeno v skladu s smernicami SKP 2023–2027 v ukrep IRP19 Ekološka pridelava, ki je usmerjena v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti. Vstop v ekološko kmetovanje – ukrep IRP 19 je prostovoljen, kmetije se morajo vanj prijaviti pristojni certifikacijski organizaciji do izteka koledarskega leta, obveznost je petletna. Preusmeritev traja dve leti za rastline (poljedelske površine) in tri leta za trajne nasade. Na kmetijskem gospodarstvu pa mora biti v intervencijo vključenih najmanj 0,3 hektarja kmetijskih površin.

To vino je priljubljeno med pivci zato, ker nastane s kletarjenjem z minimalnimi posegi in ima lahkoten, z nizko stopnjo alkohola vež in saden okus. Prav tako je to zelo enostavno vino v primerjavi šampanjci, cenejše in primerno za manj zahtevne ljubitelje vin. Med vinarji pa je priljubljen, ker je v primerjavi z resnimi penečimi vini po klasični metodami hitro pripravljen za trg. V Sloveniji ga pridelujejo številni ekološki vinogradniki, tudi iz tradicionalnih sort, med prvimi so ga ponudili vinarstvo Gordia iz Ankarana,  Zaro iz Izole iz malvazije, MonteMoro iz refoška v Kopru, ter Fedora, v Vipavski dolini in sicer: beli pet-nat iz rebule  ter rose iz zvrsti  pol refoška ter pol laškega rizlinga.

In kako nastane? Grozdje zanj je normalno potrgano, po stiskanju pa začnejo kvasovke v moštu sladkor spreminjati v moštu v alkohol in ogljikov dioksid. Vino je stekleničeno sredi procesa, torej pred koncem vrenja.Vrenje se nadaljuje v zaprti steklenici, ogljikov dioksid se raztopi v vinu in ustvari naravne mehurčke. Ker vino ni degoržirano, ostanejo v steklenici tudi odmrle kvasovke,  ki mu dodajo dodatne arome, pet-nat pa je zato še moten.

Vina Fedora  nastajajo po smernicah ekološkega kletarjenja. Direktiva o ekološkem kletarjenju je bila na ravni EU sprejeta leta 2012. Ena glavnih razlik med konvencionalnim in ekološkim vinom je dovoljena vsebnost skupnega žvepla, saj zaradi njegove vsestranske zaščitne vloge popolnoma brez njega tudi v ekološki kleti še vedno ne gre. Omejitev skupnega SO₂ pri ekološkem rdečem suhem vinu je 120 mg/l, za bela in rose suha vina pa 180 mg/l.