Svet EU je je 9.1. odobril podpis sporazuma o partnerstvu med EU in Mercosurjem (EMPA) ter začasnega trgovinskega sporazuma (iTA) med EU in Mercosurjem. Formalni podpis predsednice Evropske komisije Ursula von der Layen v Paragvaju je po zadnjih informacijah preložen iz 12.na 19. januar. Sporazum pa še vedno čakajo na soglasje Evropskega parlamenta, preden jih bo Svet lahko uradno sklenil, ta bo o njem odločal na plenarnem zasedanju  najverjetneje spomladi, aprila ali maja 2026.

Po stališču Evropske komisije, ki je uspela pridobiti na glasovanju večino, kar se je zgodilo z umikom Italije iz tabora nasprotnic, predstavlja sporazum o partnerstvu med EU in Mercosurjem politični dialog, sodelovanje in celovito sektorsko sodelovanje v enem okviru. Vključuje tudi steber trgovine in naložb, ki bo v celoti začel veljati, ko bo sporazum sklenjen. Interesi kmetijskega sektorja v državah  kot sta Francija in Poljska, in številnih manjših članic so ostali na stranskem tiru oz. bili žrtvovani na račun gospodarskih interesov vplivnejših članic.  

Svet EU klub protestom kmetov v številnih evropskih državah  poudarja predvsem pozitivne vidike podpisa sporazuma, kot je, da bo vzpostavil največje območje proste trgovine na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. EU je drugi največji partner Mercosurja v trgovini z blagom, saj bo v letu 2024 predstavljala skoraj 17 % celotne trgovine Mercosurja. V tem letu je bila vrednost trgovine EU z Mercosurjem več kot 111 milijard evrov: 55,2 milijarde evrov izvoza in 56 milijard evrov uvoza, pri čemer se je trgovina z blagom med obema stranema od leta 2014 povečala za več kot 36 %.

EU je v 2024 uvozila blago iz Mercosur držav v višini približno 56 – 56,7 milijard evrov, od česar predstavlja 42,7 % uvoz kmetijskih pridelkov in izdelkov.

Pomen dvostranskih zaščitnih ukrepov

Kot poudarja Komisija, bo sporazum z Mercosurjem okrepil sodelovanje na področjih, kot so trajnostni razvoj, okolje in podnebni ukrepi, digitalna preobrazba, človekove pravice, mobilnost, boj proti terorizmu in krizno upravljanje. Ta okvir bo omogočil tudi intenzivno izmenjavo najboljših praks na področjih, ki segajo od upravljanja do tehnoloških inovacij.

Svet EU v zvezi s posebno uredbo o zaščitnih ukrepih Mercosurja uvaja posebne ureditve, ki zagotavljajo, da se lahko EU lahko hitro odzove na motnje na trgu, ki nastanejo zaradi uvoza občutljivih kmetijskih proizvodov. Do uradnega sprejetja stalnega zakonodajnega okvira po pogajanjih med Svetom in Evropskim parlamentom bo Komisija pooblaščena za uporabo dvostranskih zaščitnih ukrepov v skladu z iTA za kmetijske proizvode, za proizvode, za katere veljajo tarifne kvote, pa bodo veljale strožje zahteve glede spremljanja. Države članice lahko Komisijo zaprosijo, naj začne preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, Komisija pa bo morala Svet v celoti in pravočasno obvestiti o vseh nameravanih zaščitnih ukrepih. Ti začasni ukrepi zagotavljajo visoko raven zaščite za kmete in kmetijsko-živilski sektor EU v prehodnem obdobju.

Druga plat medalje -. velika pričakovanja nemškega živilstva

 V kmetijstvu je nasprotovanje sporazumu z Mercosurjem veliko. Vendar pa izvozno usmerjena nemška prehrambena industrija vlaga veliko upanja v ta nepriljubljen sporazum.Če bi sporazum EU o prosti trgovini z državami Mercosurja v zadnjem trenutku propadel, bi to za nemško živilstvo pomenilo ogromen udarec. „Smo polni pozitivnih upov,“ je danes (7.1.) na novinarski konferenci Nemškega združenja za izvoz živil in kmetijskih proizvodov (GEFA) dejal Olivier Kölsch, direktor Zveze nemške prehrambene industrije (BVE).

Največje tveganje v prosti trgovini z državami Mercosurja bi podjetja prehrambene industrije videla v nesklenitvi sporazuma o prosti trgovini (FTA), je pojasnil Kölsch. Nemški izvoz kmetijskih proizvodov prvič presegel 100 milijard evrov in je eden od glavnih stebrov gospodarstva. Predvsem zaradi cen se je vrednost izvoza v primerjavi z letom prej povečala za 6,5 odstotka na 105,2 milijarde evrov. Živilski izvoz je eden redkih svetlih žarkov nemškega gospodarstva, v letošnjem letu pa  nemška prehrambna industrija pričakuje nadaljevanje šibkega domačega prometa.

Prav tako manj ostra do podpisa  sporazuma je Zveza kmetov Brandenburg, ki v informativnem pismu svojim članom  analizira dejanske količine uvoza, ki so v primerjavi z lastno proizvodnjo v Evropi presenetljivo majhne: Načrtovanih 180.000 ton uvoza perutnine za celotno EU ustreza le 1,3 % letne prireje v Evropi. Za primerjavo: samo Brandenburg je leta 2024 proizvedel skoraj 100.000 ton. Kvote v višini 99.000 ton za goveje meso predstavljajo približno 1,5 % evropske količine zakola. Prosta kvota za sladkor pa predstavlja približno 1 % porabe EU. Panoga se tako ali tako bolj spopada s strukturnimi problemi kot z uvoznimi količinami.