Prilagajanje na podnebne spremembe v vinogradništvu

Podnebne spremembe krojijo način dela in končni pridelek vse bolj tudi vinogradnikom in da bi ga obvarovali pred vse pogostejšimi naravnimi ujmami in ekstremi, pridobivajo pozimi nova znanja. Tako so se v Juršincih na meddruštvenem izobraževanju v organizaciji KGZ Maribor in KGZ Ptuj seznanili z nekaterimi novimi praksami s poudarkom na protitočnih mrežah.

Na obdelavo vinogradov vpliva v zadnjem desetletju opazni dvig temperatur, ki jih spremljajo na agrometereološki postaji Maribor Tabor že skoraj 70 let. Povprečne vegetacijske temperature so se med letoma 1990 in 2025 zvišale za 1,5 ºC. Štajerska pa postaja vse manj primerna za pridelavo sedaj posajenih tradicionalnih sorte vinske trte in bolj primerna za primorske, vključno z rdečimi. Za traminec je tako npr. že skoraj prevroča, vse težje bo pridelati tudi zelo aromatičen sauvignon. V zadnjem obdobju je bilo veliko poletij z več kot 30 dnevi s temperaturo nad 30 ºC, vedno več je tudi noči, ko temperatura ne pade pod 20 ºC, kar močno vpliva na ohranjenost aromatičnih snovi v grozdju.

Letošnja zima je bila izjema, po dolgem času so malo nižje temperature vztrajale več kot mesec dni, je predstavil Marko Breznik, specialist za vinogradništvo na KGZ Maribor. To pa ne velja za predhodno zimo, v letu 2024 je bil februar za 6 ºC toplejši od dolgoletnega povprečja. V toplih zimah bolje preživijo bolezni in škodljivci, zaradi hitrejše vegetacije je večja nevarnost močnih pozeb, te so bile spomladi 2024 na posameznih legah. Vedno bolj je spremenjen tudi padavinski vzorec – dežja je dovolj, a ga pade naenkrat preveč, da bi ga lahko tla naenkrat vsrkala, zatem pa sledijo nekajtedenske suše. Vplivi podnebnih sprememb na vinsko trto so tako pozitivni (dvig kakovosti, viši pridelki ) in negativni – z več ekstremnimi vremenskim dogodki (suše, pozebe, erozije, ožigi, toče).

Med kratkoročnimi ukrepi prilagajanja so učinkoviti agrotehnični ukrepi, kot so rahljanje in mulčenje. Prizadevanja gredo v smer, da vinograd zadrži več padavinske vode in načinov je več, nekateri so v praksi še neizkoriščeni. Z zastirkam je mogoče v vinogradih zadržati več vode v tleh in preverjeno samo odstotek več organske snovi v tleh zadrži 1800 litrov več vode po hektarju. V Slovenskih goricah pa je povprečna vsebnost organske snovi dokaj dobra, med 2 in 3 %.

Spremljevalec višjih temperatur so sončni ožig, zaradi njih je smiselno odstranjevanje listja na trti takoj po cvetenju, ker se s tem jagode na sonce prej navadijo in postanejo bolj odporne. Med dolgoročnimi prilagoditvenimi možnostmi so nove vzgojne oblike, podlage vinske trte, sorte in izbira lege vinograda. Smiseln je prehod iz prevladujočih podlag S04 in Kober 5BB na manj razširjeni Richter ali Paulsen za vinograde na lapornatih ali peščenih legah. Vinogradi za vina s poudarjeno aromatiko se že selijo na manj osončene lege ali višjo nadmorsko višino.

Na pridelek grozdja vplivajo še suše, predvsem na notranje procese v rastlini in posledično kakovost grozdja. Nekatere sorte so zrele vsako leto bistveno hitreje, npr. laški rizling.

NAD POZEBO Z OGREVALNIM SISTEMOM

Po pogostosti pozeb se lahko Slovenija primerja z Avstrijo, kjer so začeli resno preizkušati in uvajati protipozebne ogrevalne električne kable. Prvi so jih uvedli v vinogradih v Belgiji že pred 50 leti, pri izpopolnjenem sistemu pa trto poleg tega, da jo ogrevajo, ovijejo še v folijo. Električni kabel se namesti na žico ob vinsko trto, najbolje že ob postavitvi vinograda. Središče sistema je razdelilna postaja, ki poveže kable, za pogon sistema v vinogradu je potreben še generator. Slabost tega ogrevalnega sistema so visoki stroški (material, energija), zahtevna namestitev in vzdrževanje, ter omejena uporabnost pri velikih površinah. Strošek ogrevalnih naprav v vinogradu je okoli 40.000 evrov/ha, zato so primere samo za manjše površine vinogradov za izjemna vina, ki ta strošek tudi povrnejo. V avstrijskem šolskem vinogradniškem središču v Silberbergu so preverili in potrdili, da sistem deluje do –7 stopinj, pri enostavnem, brez folije je preživelo okoli 40% poganjkov, pri izpopolnjenem pa do 90% poganjkov vinske trte. V Sloveniji bodo vzorčni ogrevalni sistem postavili v vinogradu mariborske kmetijske fakultete na Meranovem.

POD MREŽO MANJ STRESA ZA RASTLINE

Območje med Muro in Dravo je od nekdaj znano po toči. Na Štajerskem zato v kratkem pridelave brez protitočnih mrež ne bo mogoča. Po razpoložljivih podatkih je najbolj pogosta na območju Selnice – v 24 letih je bilo tam povprečno 70 dni s točo. Drugo točno slovensko območje so zahodni del Pohorja – Slovenske Konjice ter Celje ter Koroška, tretje pa je Maribor, Prekmurje in Podčetrtek. Sledijo Savinjska dolina in Bizeljsko, bolj se ji izognejo na Kozjaku, Slovenskih goricah in v Halozah. Na območju Juršince so imeli v enakem obdobju 35 dni s točo, je predstavil mag. Matjaž Beber, ki je prednosti protitočnih mrež raziskoval v sadjarskem centru v Gačniku, in je sedaj predstavnik Frustar. Strnil je, da so bile v preteklosti aktualne bela mreža, ki odvzame 10 % svetlobe, siva 18 % in črna 25 % svetlobe. Med različnimi barvami protitočnih mrež je razlika samo v življenjski dobi, vse mreže imajo namreč od 10 do 12 let življenjske dobe, črna pa jo je imela v preteklosti do 30 let. Vendar pa sedaj vzdrži samo še 20 let zaradi zahtevnih evropskih pravil, po katerih morajo biti plastične niti odporne na UV-sevanje, toda brez nevarnih snovi, ki so jih uporabljali v preteklosti.

Zato je sedaj v uporabi predvsem črna protitočna mreža, ker je bolj vzdržljiva, cena pa je enaka in tudi na pridelek vpliva manj negativno od prvotnih domnev.Resda zasenči več rastline, vendar pa je pod mrežo v poskusih nastalo več listov in fotosinteza pod njo ni motena, tudi opraševanje pod protitočno mrežo ni moteno. Skoraj v celoti prepreči sončni ožig, plodovi so za odtenek večji in bolj enakomerno rastejo in dozorevajo, ker je pod njo za rastlino manj stresa. Pozitivna plat te zaščite je, da hkrati varujejo še pred objedanjem divjadi, insekti in ptiči. Večja pa je razširjenost in nevarnost glivičnih bolezni.

Ekološki sadjarji so npr. ugotovili, da je popolnoma izginil jabolčni zavijač v primerih, ko so nasad popolnoma zaprli z mrežo. Zato je mag. Beber predlagal, da bi lahko to preizkusili tudi pri težavah z ameriškim škržatkom, prenašalcem zlate trsne rumenice. Protitočna mreža ne zadrži toče popolnoma, temveč med 90 in 95 %, odvisno od vetrov, izjemnega pomena pa je močna armatura. Stebri so v večini vinogradov na razdalji pet metrov in mreže je zato na razdalji pet metrov treba speti po opravilih in pozimi. Iz mreže je treba v vegetaciji pravočasno odstraniti vitice vinske trte, sicer so ob trgatvi velike težave.

Marko Breznik, specialist za vinogradništvo na KGZ Maribor, je dodal, da so pri pridelku 9000 kg/ha (oz. 6400 litrov vina/ha) strošek naprave protitočnih mrež 17 centov/kg oz. 24 centov na liter vina. Vinogradnik pa prihrani, ker ni vtikanja mladik v armaturo, kar je intenzivno delovno opravilo. Strošek letnega odpiranja mrež je ocenjen na 5 centov/kg in 12 centov/kg grozdja strošek protitočne mreže v 10 letih. Možnost pridobivanja nepovratnih sredstev za protitočne mreže je bila doslej na dveh razpisih, ki pa sta omogočala pridobitev sredstev samo za protitočne mreže za nove zasaditve vinogradov. Letos je načrtovan nov razpis, ki naj bi omogočili protitočne mreže tudi v obstoječih vinogradih.

VPLIV PROTITOČNIH MREŽ NA TEŽO IN KAZALNIKI KAKOVOSTI GROZDJA SORTE SAUVIGNON

Matej Rebernišek, svetovalec s KGZ Ptuj, je predstavil rezultate poskusov (ki so zbrani tudi v zborniku) – vpliv protitočnih mrež na količino in kakovost grozdja so spremljal pri sorti modri pinot in sauvignon. Pri slednjem so jo spremljali v poskusu leta 2022 na štirih lokacijah: na Meranovem pri Mariboru, na kmetiji Frešer na Ritoznoju, Zavec v Halozah ter Žnuderl v Juršincih. Največja masa grozdja je bila v vinogradu Žnuderl brez mreže ter Frešer brez mreže. Na obeh zgornjih omenjenih lokacijah je bila masa grozdja v poskusih s protitočno mrežo statistično značilno manjša, in sicer je bila v poskusu na kmetiji Žnuderl masa jagod pod protitočno mrežo nižja za 300 gramov in v poskusu Frešer za 286 gramov. Vsebnosti sladkorja so bile v sauvignonu od 86 ºOe (Meranovo brez mreže) do 96 ºOe (Žnuderl brez mreže). V primerjavi vpliva uporabe protitočnih mrež na vsebnost sladkorja v grozdnem soku sorte sauvignon so ugotovili, da na nobeni lokaciji (Žnuderl, Frešer) uporaba protitočnih mrež ni vplivala na vsebnost sladkorja v grozdnem soku. Na posestvu Žnuderl je bila vsebnost sladkorja nižja le za 2,5 ºOe ter na lokaciji Frešer 1 ºOe.

Vsebnost titracijskih kislin je bila največja v obravnavi na posestvu Zavec brez mreže (9,53 g/L), sledi vinograd pod mrežo Žnuderl (9,23 g/L), in sicer bistveno višja kot v vinogradih brez mreže. Velik vpliv na vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku pa je imela tudi lokacija. Večja in statistično značilna razlika v vsebnosti skupnih titracijskih kislin je bila na lokaciji Žnuderl pod mrežo in njihova vsebnost ob manjšem pridelku grozdja po trti višja za 0,87 g/l, v primerjavi z grozdjem v poskusu na isti kmetiji brez mreže. Pri primerjavi vpliva protitočih zaščitnih mrež na pH-vrednosti grozdnega soka pa so ugotovili, da je bila statistično značilna razlika med poskusom v vinogradih Žnuderl brez mreže (višji pH) kot v tistih z mrežo. Sama lokacija je imela bistvo večji vpliv na visok pH kot uporaba protitočnih mrež. Protitočna mreža je imela neznaten vpliv na vsebnost aromatičnih spojih z izjemno vsebnosti sortnih tiolov. Vsebnost tiola je bila v vinu iz grozdja iz lokacije Žnuderl v obravnavi s protitočno mrežo statistično značilna in nižja v primerjavi s kontrolo obravnavo brez protitočne mreže.