Psevdožita so rastline, ki nimajo botaničnih značilnosti pravega žita, ampak se njihove semenske strukture jedo in obdelujejo in v prehrani uporabljajo podobno kot žita. Ker večina od njih dobro prenaša slabša tla in jih ni potrebno tako intenzivno gnojiti kot žit v konvencionalni pridelavi, so dobrodošla v ekološki pridelavi kot alternativne poljščine skupaj z drugimi žiti ali stročnicami. Najbolj znana psevdožita so ajda, amarant, proso in  kvinoja.

Evropska unija spodbuja pridelavo alternativnih žit v okviru SKP 2023- 2027 v ukrepu IRP 19 Ekološka pridelava, ki je usmerjena v varovanje tal in zviševanje organske snovi v tleh, varovanje voda in biotske pestrosti. V Sloveniji je povpraševanje po ekoloških živilih še vedno precej večje od domače pridelave, zato je vključitev oz. preusmeritev v ekološko pridelavo za kmetijska gospodarstva še vedno priložnost.

EU-pravila o ekološki pridelavi dovoljujejo ekološko pridelavo vseh rastlin, pri katerih so izpolnjeni pogoji glede gnojil, semen, kolobarjenja in zaščite rastlin — torej tudi psevdožit. V Sloveniji je od pseudožiti najbolj razširjena  ajda, ki se tradicionalno prideluje v kolobarju kot strniščni posevek na konvencionalnih in ekoloških kmetijah. Ajda je dvodomna rastlina iz družine rabarbarek in je bila v l. 2020 posejana na 4800 ha, v glavnem kot drugi posevek. Poleg tega da je dobra za tla in prehrano, je tudi dobrodošla paša za prehrano čebel.

Na drugem mestu po razširjenosti (na 340 ha v l. 2020) je proso, za katero se povečuje zanimanje tudi v prehrani, saj tako ajda kot proso ne vsebujeta glutena, nezahtevna pa sta tudi na njivah. V zadnjih letih se interes po pridelavi prosa spet povečuje zaradi njegove odpornosti proti suši in krajšega obdobja rasti. Vendar pa potrebujejo kmetje zanj dodatno opremo, saj je zrnje potrebno luščiti.

Še vedno zelo redek pa je med posevki v Sloveniji amarant,ki izhaja iz družine amarantovk, ki so bogate z beljakovinami in minerali. Prav tako redko posejana je kvinoja, ki je iz družine ščirovk (Chenopodium quinoa) ter zelo bogata z beljakovinami, minerali in vlakninami ter brez glutena, zato je zelo priljubljena v ekoloških in zdravih živilih. Pseudožita imajo nizek do srednji glikemični indeks, kar pomeni, da počasi dvigujejo krvni sladkor, zato so primerna za ljudi s prediabetskimi stanji ali diabetesom tipa Uporabljajo se v različnih oblikah: kot cela zrna, moka, kosmiči, semena, proteinski prah. Jedem dodajo poseben oreškast in rahlo sladek okus ter teksturo.