Med črnogorskimi vinarji (1)

Čeprav sta imeli Slovenija in Črna gora veliko skupnega že v Jugoslaviji: obe sta majhni tako po površini kot prebivalstvu in zasidrani med hribi, s številnimi vodnimi viri in morjem, spomin na skupno preteklost v Jugoslaviji, zlasti med mlajšo generacijo, hitro bledi. In tudi prepoznavnost črnogorskih vin med slovenskimi pivci ni posebej zasidrana, z izjemo pri ljubiteljih vranca kot najpomembnejše avtohtone sorte te države, ki prihaja na slovenski trg iz največje vinske kleti v državi 13. jul – Plantaže. Vodilna črnogorska in ena največjih kleti v jugovzhodni Evropi je znana predvsem po tem, da obdeluje največji evropski vinograd v kompleksu na 2300 hektarjih na Ćemovskem polju na območju Podgorice, kar predstavlja dve tretjini vinogradov v državi.

Iz sence herojskega jugoslovanskega in celo evropskega največjega vinogradniškega podviga, ko je bilo na kamnitih tleh z več kot 2500 sončnimi urami v letu med letom 1977 in 1982 posajenih devet milijonov vinskih trt, se skuša zadnje desetletje prebiti skupina izjemno angažiranih manjših, a poklicnih vinarjev. Kot možnost za večjo mednarodno uveljavitev celotnega črnogorskega vinarstva so prepoznali v sedaj potrjeni najstarejši črnogorski sorti kratošiji. Gre za aduta na mednarodni ravni, saj je sorta prednik mednarodno uveljavljenih sort primitivo v Italiji in zinfandel v Kaliforniji. K potrjevanju tega je dr. Vesno Maraš, ki se ukvarja s to sorto celotno kariero, skupaj s kolegi iz tujine spodbudilo tudi dejstvo, da so hrvaški kolegi to pred dobrim desetletjem »spregledali« in strokovno potrdili, da izvirata omenjeni dve tuji sorti iz hrvaškega crljenka kaštelanskega, razširjenega v Dalmaciji. Ker je sedaj ta trditev tudi znanstveno ovržena in kratošija znanstveno potrjena najstarejša sorta, so na pobudo črnogorskih zasebnih vinarjev in vinogradniške stroke 24. aprila v Podgorici obeležili na najvišji državni ravni prvi mednarodni dan kratošije. S tem so se obenem pridružili širšemu gibanju v vinogradniški vrstah, ki ozavešča o pomenu avtohtonih sort vinske trte v balkanski regiji. Svoj dan imata namreč v Makedoniji že sorta stanušina in vranac (ta izvira prav tako iz Črne gore) ter prokupac v Srbiji.

PODGORICA DOŽIVLJA RAZCVET

Črnogorska vinska regija se nahaja na najjužnejši točki Jadranske obale. Država je uradno razdeljena v dve vinorodni regiji, obalno in notranjo ob Skadrskem jezeru, kamor spada Podgorica. Vpliv sredozemskega podnebja se razteza po široki dolini reke Bojane vse do prestolnice, poleg katere je kompleks Ćemovsko polje. Njegovo mikroklimo poleg bližine morja določata še reki Morača in Cijevna, med katerima leži. Poleti je glavno mesto na Zetski ravnici, obkroženi z gorami, pravi pekel, z daljšimi obdobji vročine nad 40 stopinj Celzija, kar močno vpliva tudi na vinogradništvo in dozorevanje grozdja. Gospodarsko in demografsko doživlja črnogorsko glavno mesto zadnja tri desetletja velik razcvet in je eno samo gradbišče. Število prebivalcev se je iz nekaj nad 100.000 podvojilo. Če je v prvem valu širitve pritegnilo predvsem ruske bogataše, prihajajo sedaj bogati priseljenci iz arabskega sveta, saj ima država poleg izjemne naravne lege tudi v nemirnem svetu enega najbolj iskanih vrednot – mir – in je zato privlačna za kapital z vsega sveta.

VSAJ 600 LET ZNANA KRATOŠIJA SE JE ŠIRILA V SVET

Na prvi mednarodni dan kratošije v Podgorico je črnogorska legatura Evropskih vinskih vitezov v sodelovanju z družbo 13. jul – Plantaže AD in Biotehniško fakulteto Univerze Črne gore povabila nekaj tujih piscev o vinu ter strokovnjakov iz Španije, Srbije in Slovenije, ki so pomagali razvozlati gensko poreklo te sorte. Že pred tem so na vladni ravni pod okriljem črnogorskega predsednika Jakova Milatovića z omenjenim viteškim redom podpisali deklaracijo o mednarodnem dnevu kratošije ter ga obeležili v predsedniški vili Gorica s strokovnim posvetom in predstavitvijo sedmih vinarjev, ki jo stekleničijo kot samostojno sorto.

Kratošija predstavlja praktično enega od temeljev črnogorskega vinogradništva. Dokumenti pa potrjujejo, da je bila že v statutu mesta Budva (1423–1431), v katerem je 20 poglavij namenjenih vinogradništvu, ena stran namenjena kratošiji. To je hkrati najstarejša pisna omemba te sorte. Do druge svetovne vojne je bila zelo razširjena v večini črnogorskih vinogradov, posajeno jo ima še vedno polovica vinogradnikov, vendar jo je zaradi večje donosnosti in manjše občutljivosti na bolezni izpodrinil vranac, ki prestavlja sedaj 70 % črnogorske pridelave. Potrditev, da je ta sorta zares najstarejša in hkrati prednik primitiva in zinfandla, je zahtevala veliko znanstvenega dela in predanosti. Dr. Vesna Maraš z Biotehniške fakultete v Podgorici je zato v celotni karieri preučevala genski material trt iz starih črnogorskih vinogradov. Skozi novejšo zgodovino do danes je bila predmet številnih ampelografskih preučevanj. Leta 1891 sta bila potrjena dva njena biotipa, v drugi polovici 20. stoletja pa opisujejo kratošijo iz devetih črnogorskih občin in omenjajo, da jo pridelujejo tudi v Hercegovini in jo širijo v Dalmacijo. Vinogradniška stroka je leta 1950 v Jugoslaviji potrdila, da sta se vranac in kratošija iz Črne gore razširila v Makedonijo, leta 1966 pa so že vedeli, da je to najstarejša sorta, prisotna v radiju 150 kilometrov. Na območju Črne gore so l. 1985 posadili kolekcijski nasad z njenimi 17 genotipi, kar je bila osnova za doktorsko delo dr. Maraš, ki je preučevala variabilnosti biotipov sorte in vrednosti njenih posamičnih biotipov.

Kratošija je zelo bujna sorta, s kratkim grozdom in srednje velikimi jagodami. Zori pozno in daje obilen pridelek, od 12 do 15 t/ha. Vina iz nje so pitna, z lepo temno rdečo barvo in elegantna, s primarnim okusom po slivah, robidah. V glavnem imajo od 12 do 14 % alkohola ter med 7 in 9 g/l skupnih kislin. Najpogosteje je še vedno del zvrsti z vrancem.

Z možnostjo znanstvenega genskega raziskovanja so od stroke pričakovali gensko identifikacijo črnogorskih sort. Prvo sodelovanje z inštitutom iz Conegliana v Italiji, kamor so poslali avtohtone črnogorske sort, je potrdilo, da imajo sorte vranac, krstač in žigarca originalni DNA. Kratošija pa je bila identificirana z istim genotipom kot primitivo, zinfandel in crljenak kaštelanski. Leta 2008 je bilo potrjeno, da sta vranac in kratošija v ozki sorodstveni vezi, v sodelovanju z inštitutom za vinogradništvo in vinarstvo iz Španije pa so analizirali več kot 500 črnogorskih trt, starih od 50 do 300 let in rezultati so bili osupljivi. Izkazala se je povezana genska družina kratošije, saj je dala le-ta več kot 20 sort, kjer je oče ali mama in njeno širitev v svet. Hkrati so potrdili, da gre za eno najstarejših sort na Balkanskem polotoku in očeta vranca (medtem ko je mama vranca duljenga). S temi znanstvenimi potrditvami so bile razrešene stare uganke, Črna gora pa se s to dediščino umešča ob bok najbolj uveljavljenih vinogradniških in vinarskih držav, pa čeprav je ostalo čiste kratošije v črnogorskih kleteh le za vzorec. (Se nadaljuje.)